no lejte js sm osmi klas in pač mam odlične ocene, eno zlato priznanje iz matematke, 2. mesto na nekem drugem državnem tekmovanju pa še na cankarjevem tekmovanju sm bla ful uspešna. in js pač hočm it na gimnazijo bežigrad k je pač najjača. sej vem da je težko pridt gor sam js od kar so se začele ocene v 3. klasu mam... samo 6 štirk (pa ne zaključeno), štiri v petem in dve v šestem, nobene troje, dvojke ali enke. mislm sej js se načeloma skor nč ne učim pač mal pogledam v učbenik pa zvezek in to je to. pol mi pa starša govorita: "pa sej teb se ni treba tok piflat. iz najine strani naj ne čutiš nobenih pritiskov (oba sta bila odličnjaka)." in pol rečm da to delam zase ampak ona dva enostavno ne šlivita da hočm js na bežigrad zarad mene in ne zato kr sta bla tut onadva. in mam dva starejša brata k sta dvojčka in sta zdej (logično) na gimnaziji bežigrad v drugem letniku. pač njiju dva so spodbujal pač kao naj gresta na bežigrad mene pa ne.
pač kva vi mislte, kva bi blo ok narest da jima dopovem da to delam zase?
lp