ja...
3
don't even care anymore
Jaz sem "zgled za ostale". V šoli imam same petice in se niti ne rabim učit za to ker preprosto razumem stvari. Plešem balet in poleg tega še hodim v glasbeno šolo in orkester. Na zunaj bi rekli da sem super ker veliko govorim. Res veliko govorim in še sama ne vem zakaj. Ampak nihče ne opazi da mogoče obliž na roki ne pokriva praske od kamna. Nihče ne opazi da nikoli nimam šilčka v puščici. Ali kakšne skice rišem v mojo beležko. Nihče ne sliši kako je ko se z očijem kregam ali kakšen občutek je ko me učiteljica pri baletu nenehno jemlje za neresno in klepetavo ker sem bila taka kot mlajša - pa sem ji že zdavnaj pokazala da nisem več taka. Ali pa nihče ne ve, da bi ko se s sošolkami šalimo da bomo skočile skozi okno to jaz res storila. Vsi mislijo da sem dobro zato nikoli ne vprašajo kako sem. Nisem v redu. Zagotovo ne.
Pomagajte
Pomagajte
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
boga in definitivno vem kako je to :persevere:
pokaži jim kdaj al pa kr direktno reci, kako si? jz sm slabo
dajej tak vtis da neki ni vredu, bojo že opazil.
pomagalo ti bo če se boš pogovorila z mamo ali pa babico, nekdo ki te bo razumel, mogoče celo s svojo razredničarko
upam da sm ti pomagala
pokaži jim kdaj al pa kr direktno reci, kako si? jz sm slabo
dajej tak vtis da neki ni vredu, bojo že opazil.
pomagalo ti bo če se boš pogovorila z mamo ali pa babico, nekdo ki te bo razumel, mogoče celo s svojo razredničarko
upam da sm ti pomagala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaz sem imela čis izto življenje pred nekaj leti
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Težko ti pomagam saj sem sama v podobni situaciji le da ne tako zelo resni.
Me pa nekaj zanima.
A hodiš v gs risto savin žalec?
Kolik si stara?
Me pa nekaj zanima.
A hodiš v gs risto savin žalec?
Kolik si stara?
0
don't even care anymore
ne:/
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
heyy!!
iskreno... vem kako ti je. no, ne bom lagala, jaz imam uredu samo podobo in je vse urejeno, ampak štekam kako ti je, ker je najin položaj v razredu precej podoben. ker imaš hobije, dober uspeh v šoli, ker le izgledaš uredu (s tem mislim, da se ti ne vidijo rane ali pa kaj takega) ter, ker si v šoli ti tista, ki se vedno smeje, ljudje sklepajo, da tako tudi je. ok, saj sem rekla, da ne vem točno kako ti je, verjamem pa, da nisi super :) (to je smajli za tak topel nasmeh, za takega, ki ti pogreje srce ;))
za začetek ti predlagam, da vsee kar ti leži na duši poveš eni svoji prijateljici (prijatelju), ki ji (mu) zaupaš. ni ti treba komplicirati, le povej, tako kot si povedala tu. mogoče začni s tem, da ji poveš, da nisi okej. povej, da ji zaupaš in, da bi se z njo rada odkrito pogovorila (ne razumem zakaj bi te zavrnila :)). očitno zelo lepo govoriš (to je dobro razvidno že iz objave :)), zato se ne zadržuj in povej vse, kar te teži. verjemi, da bo že to bolje.
drugače pa to lahko poveš kateri koli osebi (mami, razredničarki, očitu, teti... skratka, nekomu, za katerega veš, da mu ni vseeno :))
če se ti zdi, da bi pomagalo že le, če se izliješ, oz. že celo, če svoje občutke napišeš, ti polagam na srce, da vse napišeš v nek dnevniček. jaz sem ga nekaj časa pisala in moram rečt, da je precej kul zadevca ;)
in o baletu in glasbeni: tudi jaz hodim v glasbeno, sem 7. razred in vem, da zna to biti tudi precej naporno, splohh, če imaš še druge stvari (jaz imam na primer še pevski zbor, ti pa balet :)). iz tvoje objave sklepam, da je tvoja učiteljica za balet precej prijazna in ji ni vseeno zate. včasih so take učiteljice zlata vredne :) ravno danes, sem imela klavir in sem priznala, da sem si zadala popolnoma preveč stvari in obveznosti. verjamem, da bi te poslušala, če bi ji povedala svojo stisko. po eni strani je ravno to njihova naloga. point je seveda tudi v temu, da na tvoje počutje zelo vpliva tudi količina prostega časa in sklepam, da ga ti nimaš preveč. midve z učiteljico sva se recimo zmenili, da mi je kdaj pa kdaj oproščeno, če napišem, da me ne bo, ker imam preveč dela, ne znam, ali pa se mi preprosto ne da, ker sem preveč utrujena od vsega skupaj. ne vem zakaj tudi pri tebi to ne bi šlo. no, ni se ti treba za nalašč "zasmiliti" učiteljici, kar hočem povedat je le, da je mogoče ena izmed oseb, ki na to lahko zelo vplivajo in mislim, da bi bilo pametno govoriti z njo o temu :)
vem, da boš kmalu bolje :D
kamilica <33
p.s. če ti kdaj zapaše kakšen pogovor, sem ti z veseljem na voljo <3
iskreno... vem kako ti je. no, ne bom lagala, jaz imam uredu samo podobo in je vse urejeno, ampak štekam kako ti je, ker je najin položaj v razredu precej podoben. ker imaš hobije, dober uspeh v šoli, ker le izgledaš uredu (s tem mislim, da se ti ne vidijo rane ali pa kaj takega) ter, ker si v šoli ti tista, ki se vedno smeje, ljudje sklepajo, da tako tudi je. ok, saj sem rekla, da ne vem točno kako ti je, verjamem pa, da nisi super :) (to je smajli za tak topel nasmeh, za takega, ki ti pogreje srce ;))
za začetek ti predlagam, da vsee kar ti leži na duši poveš eni svoji prijateljici (prijatelju), ki ji (mu) zaupaš. ni ti treba komplicirati, le povej, tako kot si povedala tu. mogoče začni s tem, da ji poveš, da nisi okej. povej, da ji zaupaš in, da bi se z njo rada odkrito pogovorila (ne razumem zakaj bi te zavrnila :)). očitno zelo lepo govoriš (to je dobro razvidno že iz objave :)), zato se ne zadržuj in povej vse, kar te teži. verjemi, da bo že to bolje.
drugače pa to lahko poveš kateri koli osebi (mami, razredničarki, očitu, teti... skratka, nekomu, za katerega veš, da mu ni vseeno :))
če se ti zdi, da bi pomagalo že le, če se izliješ, oz. že celo, če svoje občutke napišeš, ti polagam na srce, da vse napišeš v nek dnevniček. jaz sem ga nekaj časa pisala in moram rečt, da je precej kul zadevca ;)
in o baletu in glasbeni: tudi jaz hodim v glasbeno, sem 7. razred in vem, da zna to biti tudi precej naporno, splohh, če imaš še druge stvari (jaz imam na primer še pevski zbor, ti pa balet :)). iz tvoje objave sklepam, da je tvoja učiteljica za balet precej prijazna in ji ni vseeno zate. včasih so take učiteljice zlata vredne :) ravno danes, sem imela klavir in sem priznala, da sem si zadala popolnoma preveč stvari in obveznosti. verjamem, da bi te poslušala, če bi ji povedala svojo stisko. po eni strani je ravno to njihova naloga. point je seveda tudi v temu, da na tvoje počutje zelo vpliva tudi količina prostega časa in sklepam, da ga ti nimaš preveč. midve z učiteljico sva se recimo zmenili, da mi je kdaj pa kdaj oproščeno, če napišem, da me ne bo, ker imam preveč dela, ne znam, ali pa se mi preprosto ne da, ker sem preveč utrujena od vsega skupaj. ne vem zakaj tudi pri tebi to ne bi šlo. no, ni se ti treba za nalašč "zasmiliti" učiteljici, kar hočem povedat je le, da je mogoče ena izmed oseb, ki na to lahko zelo vplivajo in mislim, da bi bilo pametno govoriti z njo o temu :)
vem, da boš kmalu bolje :D
kamilica <33
p.s. če ti kdaj zapaše kakšen pogovor, sem ti z veseljem na voljo <3
0
don't even care anymore
Hvala ti ful:) ampak iskreno se ne bi ravno pogovorila z baletno učiteljico - če verjameš je ona malce posebna in ji ne bi ravno zaupala ker me ne mara preveč
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
