no jz dm ze pisala sm. Na hitro: Men je biu en tip vsec in pol je on tut reku da je vamein sva pac mela nek situationship, sam sva se komi pogovarjala pa glih 1x sva ala vn in sm jz zibla filinge in zanc je rekumen ce bo kj iz najme situacije (ker sem jaz zacela ful dry postajat pa to) in sm rekla da vrjetno ne, ampak da bi rada vidla da sva frenda. Ampak zdj se me pa prov izogoba pa niti pogledatme noče in se res slabo počutm, ker se mi zdi da sem vse pokvarla in da nava sploh frenda. In nekak mam občutk da zdej k ga "nemorm" met vse obžalujem in spet plstajam obsedena z njim.
1. A je to sploh normalno da si tok zmišlujem?
2. res nočm da gre najino prijateljstvo v nič, kaj nej?
3. Kva če mi spet všeč postane? nebi mu glih goborila, ker mu nočem pol spet "stret" srca.

ps: če je kej grdo napisan, se opravičujem, mam dolge nojte ker mamo jitr valeto pa ne znam pisat.

Pa še to jutr imamo aftrja in razmišlam če se mu v živo še opravičm in rečm da res nč slabga nism misnla in upam da ni jezn name (ker me noče pogledat pa to) pa če sva loh frenda.. al pa v prihodnosti kej več. A je to kul?