kaj naj nardim
2
Tinči
hej, jst sm v enga v mijem razredu in sosolke so mi rekle da je tud on vame. Ful.se dobr razumeva in nevem kako naj mu povem da sem v njega, nočem pa tega da mu direktno povem.
a ma kdo kakršnokoli idejo kako naj mu to povem mogoče na malo bolj skriven način
a ma kdo kakršnokoli idejo kako naj mu to povem mogoče na malo bolj skriven način
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Najprej naj ti povem, da jaz ne podpiram tega, da punce povejo fantom kaj čutijo. Mislim, da bi nekako po 'tradiciji' morali to narediti fantjem Je pa sicer kasneje problem če sta obadva sramežljiva in se vse zavozla in zamudita priložnost...
Če mu pa zares želiš povedati, ti pa svetujem, da to narediš v živo. Če vržeš pismo v omarico (kar je tudi ena od opcij) bi lahko mislil, da mu ga je dal nekdo drug in bi se vse zapletlo... Če mu napišeš na mesiče je tudi ena dobra opcija, a njegove reakcije dejansko ne vidiš, enako je s telefonskim klicem...
Torej, jaz ti svetujem, ali da malo počakaš in mu pošiljaš znake ter on naredi prvi korak, ali pa da mu poveš v živo in upaš, da imajo tvoje sošolke prav ;)
Veliko sreče!
Najprej naj ti povem, da jaz ne podpiram tega, da punce povejo fantom kaj čutijo. Mislim, da bi nekako po 'tradiciji' morali to narediti fantjem Je pa sicer kasneje problem če sta obadva sramežljiva in se vse zavozla in zamudita priložnost...
Če mu pa zares želiš povedati, ti pa svetujem, da to narediš v živo. Če vržeš pismo v omarico (kar je tudi ena od opcij) bi lahko mislil, da mu ga je dal nekdo drug in bi se vse zapletlo... Če mu napišeš na mesiče je tudi ena dobra opcija, a njegove reakcije dejansko ne vidiš, enako je s telefonskim klicem...
Torej, jaz ti svetujem, ali da malo počakaš in mu pošiljaš znake ter on naredi prvi korak, ali pa da mu poveš v živo in upaš, da imajo tvoje sošolke prav ;)
Veliko sreče!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :)
vem, da je lahko strašno nekomu v živo povedati, da ti je všeč, ampak se mi to vseeno zdi najboljši način. Tako se lahko odkrito pogovita, vidiš pa lahko tudi njegovo reakcijo. Tako ni možnosti, da se kaj razume napačno. Alternativa temu bi zares bila pismo, v katerem mu napišeš, da ti je všeč, a bi v tem primeru bilo bolje, če mu ga izročiš osebno in rečeš, da naj ga ne odpira preden pride domov.
Kar pogumno! Lepo bodi.
vem, da je lahko strašno nekomu v živo povedati, da ti je všeč, ampak se mi to vseeno zdi najboljši način. Tako se lahko odkrito pogovita, vidiš pa lahko tudi njegovo reakcijo. Tako ni možnosti, da se kaj razume napačno. Alternativa temu bi zares bila pismo, v katerem mu napišeš, da ti je všeč, a bi v tem primeru bilo bolje, če mu ga izročiš osebno in rečeš, da naj ga ne odpira preden pride domov.
Kar pogumno! Lepo bodi.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hojla!
Ti mu v bistvu ne rabiš povedat, da si ti v njega. Sem mela neke vrste fanta in sva si bla en čas zloooo všeč. Dosti se morta pogovarjat in bo počasi prišu trenutek, ko on nebo mogu več zdržat in ti bo povedal svoja čusta, ki jih ni mogel več držati v sebi. Sprva mu bo težko, po vsej vrjetnosti bo zrdel in začel se mu bo zapletad jezik, težko ga boš razumela kaj ti v bistvu hoče povedat. Sprva te bo povabil nekam (npr. na sladoled, v park..), in nato se bo to nadaljevalo, da bota začela vn hodit. Ampak naj te opozorim sam na nekaj. Ne obupaj prehitro! Jaz sem dosti prehitro obupala... Zato se je vse zaklučlo. Z tistim mojim nekdanjim ''fantom'' sva zdaj samo frenda. Tak, da ne mi obupat!!!
Upam, da sem ti pomagala.
Pa vso srečo! >3
Ti mu v bistvu ne rabiš povedat, da si ti v njega. Sem mela neke vrste fanta in sva si bla en čas zloooo všeč. Dosti se morta pogovarjat in bo počasi prišu trenutek, ko on nebo mogu več zdržat in ti bo povedal svoja čusta, ki jih ni mogel več držati v sebi. Sprva mu bo težko, po vsej vrjetnosti bo zrdel in začel se mu bo zapletad jezik, težko ga boš razumela kaj ti v bistvu hoče povedat. Sprva te bo povabil nekam (npr. na sladoled, v park..), in nato se bo to nadaljevalo, da bota začela vn hodit. Ampak naj te opozorim sam na nekaj. Ne obupaj prehitro! Jaz sem dosti prehitro obupala... Zato se je vse zaklučlo. Z tistim mojim nekdanjim ''fantom'' sva zdaj samo frenda. Tak, da ne mi obupat!!!
Upam, da sem ti pomagala.
Pa vso srečo! >3
0
kpop lover <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Po mojem mu ne rabiš govorit, ker ko se bosta dovolj družila bo mogoče že prišlo do tega, da se bosta držala za roke itd. Če se to ne zgodi, pa mogoče začni z odkritim pogovorom, ga mogoče vprašaj kaj si misli o tebi in ga pač pripravljaj do tega da ti pove kaj misli. Če ti reče, da ni vate mu me verjemi takoj, saj fantje pogosto skrivajo svoja čustva, če je resen pa se ne obremenjuj preveč. Če pa reče da je vate, si pa na konju! Upam da ti bo moj odgovor pomagal, LP
Po mojem mu ne rabiš govorit, ker ko se bosta dovolj družila bo mogoče že prišlo do tega, da se bosta držala za roke itd. Če se to ne zgodi, pa mogoče začni z odkritim pogovorom, ga mogoče vprašaj kaj si misli o tebi in ga pač pripravljaj do tega da ti pove kaj misli. Če ti reče, da ni vate mu me verjemi takoj, saj fantje pogosto skrivajo svoja čustva, če je resen pa se ne obremenjuj preveč. Če pa reče da je vate, si pa na konju! Upam da ti bo moj odgovor pomagal, LP
0
Love
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
