Kaj naj naredim glede svoje bivše BFF?
1
Hi!
Zelo bom vesela, če si bo kdo vzel čas in to prebral. Zna biti dokaj dolgo..... Okey, da povem...
Zdaj hodim v 7. razred in imam BFF(npr. da ji je ime Nina). Torej z Nino sva zdaj BFF. V 5. in 6. razredu pa sem imela drugo BFF(npr. da ji je ime Katja). Torej lani po tistem ko smo prvič prišli nazaj v šolo iz šolanja na daljavo sem se več začela družiti z Nino. Nisem se več toliko menila za Katjo ampak takrat tega nisem opazila. Torej nekako sem jo "zapustila". Na začetku naslednjega šolskega leta se sploh nisva več družili. Zdi se mi, da mi je res zamerila, ker sem se je "znebila" ampak jaz sploh nisem hotela tega. Skratka ni bilo opaziti neke razlike Katja prej in Katja zdaj. Potem pa smo marca prišli nazaj v šolo in jaz je nisem prepoznala. Postala je popolnoma druga oseba. To se je opazilo že takoj vizualno potem pa še po njenem obnašanju. Prej je bila izresno prijazna, skrbna in zabavna ter je imela v šoli dobre ocene. Po tem pa je kar na enkrat bolj kot ne imela same 3 in 2. Zdaj tudi pride v šolo potem pa je par dni ni..... Zdaj pa sploh ne vem. Počutim se krivo saj se mi zdi, da je taka postala zaradi tega ker sem jo "zapustila, zamenjala".
Ali ima kdo kakšno idejo kaj naj naredim? V šoli se skoraj nikoli več ne pogovarjava. Če pa slučajno se pa to ni več kot 2 stavka. Res ne vem kaj naj. To mene psihično uničuje, saj skoraj nič ne spim, ker vsakič sanjam, da meni moja nova BFF Nina naredi isto. Potem pa se zbudim in se spomnim, da sem jaz to storila nekomu in kako zlobno je bilo to od mene. Praktično me preganja. Midve sva se prej zelo dobro razumeli. Nikoli se nisve kregali.
Res ne vem kaj naj:disappointed:.
Hvala, če si je kdo vzel čas in to prebral ter mogoče kaj svetoval.
Wise Girl
Zelo bom vesela, če si bo kdo vzel čas in to prebral. Zna biti dokaj dolgo..... Okey, da povem...
Zdaj hodim v 7. razred in imam BFF(npr. da ji je ime Nina). Torej z Nino sva zdaj BFF. V 5. in 6. razredu pa sem imela drugo BFF(npr. da ji je ime Katja). Torej lani po tistem ko smo prvič prišli nazaj v šolo iz šolanja na daljavo sem se več začela družiti z Nino. Nisem se več toliko menila za Katjo ampak takrat tega nisem opazila. Torej nekako sem jo "zapustila". Na začetku naslednjega šolskega leta se sploh nisva več družili. Zdi se mi, da mi je res zamerila, ker sem se je "znebila" ampak jaz sploh nisem hotela tega. Skratka ni bilo opaziti neke razlike Katja prej in Katja zdaj. Potem pa smo marca prišli nazaj v šolo in jaz je nisem prepoznala. Postala je popolnoma druga oseba. To se je opazilo že takoj vizualno potem pa še po njenem obnašanju. Prej je bila izresno prijazna, skrbna in zabavna ter je imela v šoli dobre ocene. Po tem pa je kar na enkrat bolj kot ne imela same 3 in 2. Zdaj tudi pride v šolo potem pa je par dni ni..... Zdaj pa sploh ne vem. Počutim se krivo saj se mi zdi, da je taka postala zaradi tega ker sem jo "zapustila, zamenjala".
Ali ima kdo kakšno idejo kaj naj naredim? V šoli se skoraj nikoli več ne pogovarjava. Če pa slučajno se pa to ni več kot 2 stavka. Res ne vem kaj naj. To mene psihično uničuje, saj skoraj nič ne spim, ker vsakič sanjam, da meni moja nova BFF Nina naredi isto. Potem pa se zbudim in se spomnim, da sem jaz to storila nekomu in kako zlobno je bilo to od mene. Praktično me preganja. Midve sva se prej zelo dobro razumeli. Nikoli se nisve kregali.
Res ne vem kaj naj:disappointed:.
Hvala, če si je kdo vzel čas in to prebral ter mogoče kaj svetoval.
Wise Girl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej
Vem kako se počutiš ampak ni bilo ravno prav da si jo kar "pozabila".
Lej morda he to ras zaradi tega... ali pa ima kakšne probleme doma...
Jaz ti predlagam da se pogovoriš z njo na 4 oči oziroma nekje bolj kot ne na samem.
Na vsak način se probaj pogovoriti in opraviči se ji.
Upam da sem kaj pomagala SREČNO!:grinning:
Vem kako se počutiš ampak ni bilo ravno prav da si jo kar "pozabila".
Lej morda he to ras zaradi tega... ali pa ima kakšne probleme doma...
Jaz ti predlagam da se pogovoriš z njo na 4 oči oziroma nekje bolj kot ne na samem.
Na vsak način se probaj pogovoriti in opraviči se ji.
Upam da sem kaj pomagala SREČNO!:grinning:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mislim, okej 85% sem prepričana. da nisi ti kriva. Lahko jo je kak dogodek pretresu lahko v karanteni ni štekala snovi in se je nehala trudit ali pa ima težave doma.
Pogovori se z njo ali pa opozori učiteljico!:heart:
Pogovori se z njo ali pa opozori učiteljico!:heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
živijo želim ti da se čim prej pobožaš :thumbsup:
0
ngš
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
