Zdravo!
Učenje:
Ko se učiš zapri vrata sobe (po potrebi tudi zakleni), odstrani vse elektronske naprave iz sobe in najdi takšno theniko učenja, da ti med učenjem ne bo dolgčas in se boš koncentrirala na učenje.
V šoli:
Pozorno poslušaj učiteljico! Ne glej po učilnici, čez okno...SLEDI SNOVI IN SODELUJ! Če ti bo dolgočasno si najdi stvar, da ti ne bo npr. jaz ko mi je dolgčas delam lepše naslove.
Bye!

Hojla!
Če ti bo kaj v oporo ti lahko povem, da se to dogaja vedno več ljudem, še posebej pa mladim. Naša pozornost je kot mišica, bolj jo treniraš, boljša je! V vsakodnevnem življenju pa imamo ogromno nekih motilcev pozornosti, ki nam jo kradejo, preusmerjajo in posledično slabšajo. Priporočam ti, da poskušaš omejiti čas, ki ga dnevno preživiš na telefonu in drugih digitalnih napravah, saj so to največji krivci za odkrenljivost (tako se reče temu, ko ne moreš vzdrževati pozornosti na eni stvari). Tam je nova informacija, sličica, dražljaj na vsakih nekaj sekund, zato se naši možgani na to navadijo in tudi v drugih okoliščinah tako delujejo, mišica ni natrenirana na daljše proge. Ko delaš za šolo, odstrani vse moteče dejavnike, torej telefon, tablico, računalnik, razen če kaj nujno potrebuješ, da si recimo delaš zapiske. Prav tako je za pozornost zahtevneje, da poslušaš glasbo medtem ko delaš kaj drugega. Najboljše "zdravilo" za to netrenirano mišico je, da jo treniraš! To pa dosežeš na najbolj neprijeten način - da se dolgočasiš! Poskušaj torej v dnevu kakšno uro (ali pa pol, če je res težko) nameniti temu, da ne delaš nič zelo zabavnega. Torej da si sama s svojimi mislimi, lahko jih tudi kam zapišeš, da sprostiš glavo, lahko se trudiš koncentrirati na le eno zadevo. Lahko greš recimo sama na sprehod in se osredotočaš na to, da res dobro poslušaš, skušaš ujeti čim več tudi čisto tihih in kratkih zvokov. Zaradi hitrega tempa življenja se nam vsak dan res veliko dogaja, veliko doživljamo, zato je dobro imeti kak dan, ko se nam ne dogaja tako veliko, da imamo kot "reset" za našo pozornost.
Če pa ti to ne bo pomagalo, pa gre morda za kaj bolj resnega. Nekateri ljudje si težje pomagajo čisto sami, ker imajo že v osnovi manjšo ali šibkejšo mišico. Takrat pa je dobro, da tudi staršem ali drugi pomembni osebi poveš, da imaš težave, da ti tole otežuje življenje in bo morda sledil tudi pregled pri zdravniku. Nekateri med nami imajo namreč težave s pozornostjo, lahko celo motnje pozornosti in tudi to ni nič strašnega, v resnici je kar pogosta zadeva, zgodi se lahko komurkoli. Dobro pa je, da na to opozoriš, saj boš le tako lahko prejela primerno pomoč in imela lepše in lažje dneve.
Želim ti vse najboljše na tvoji poti, maš to <3