krivda
0
žiujo
hej,
js mam en problem k se vleče že kr nek časa in se za nmorm znebit
se pravi... za vse kar se zgodi se počutim js fulllll krivo in se nmorm znebit tega občutka...
primeri:
-s šolo smo sodelovali na nekem tekmovanju in, če zgubimo se bom js počutla krivo in bom krivdo js nosila še ceu lajf
-u razredu me majo za "pametno" in na vseh testih hočejo sedet zdravn mene in prepisovat od mojga testa in meje fuuuulllll strah da bom kaj zafrknila ker potem bodo zaradi mene dobili slabo oceno in me ubistvu bolj brigaza njihove ocene in se še 10krat bolj sekiram za njih kot pa zase
kako nej se znebim tega občutka?
hvala vsem za pomoč
js mam en problem k se vleče že kr nek časa in se za nmorm znebit
se pravi... za vse kar se zgodi se počutim js fulllll krivo in se nmorm znebit tega občutka...
primeri:
-s šolo smo sodelovali na nekem tekmovanju in, če zgubimo se bom js počutla krivo in bom krivdo js nosila še ceu lajf
-u razredu me majo za "pametno" in na vseh testih hočejo sedet zdravn mene in prepisovat od mojga testa in meje fuuuulllll strah da bom kaj zafrknila ker potem bodo zaradi mene dobili slabo oceno in me ubistvu bolj brigaza njihove ocene in se še 10krat bolj sekiram za njih kot pa zase
kako nej se znebim tega občutka?
hvala vsem za pomoč
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Enostavno, nehaj jim dajati teste. ZAPOMNI S ITO: TO JE TVOJE ZNANJE IN NE NJIHOVO! Če bodo pač dobili slabšo oceno in se bodo jezili nate, jim pa samo enostavno reci: " Zakaj me zdaj kriviš? Saj si sam/a hotel/a sedeti zraven mene, da prepisuješ!"
0
Krofek#4
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
