ojoj rada bi ti rekla da te res razumem in vem skozi kaj greš saj imam tudi sama anoreksijo in pri meni se je začela na zelo podoben način tudi v letu pred valeto res cenim to da si se zaupala nekomu ker vrjemi da je lažje če daš svoje težave vsaj na nek način iz sebe res upam da čim prej dobiš pomoč psihologa sicer pa vem da so vrste dolge drugace pa mene so takrat peljali do osebnega zdravnika in me je naprej napotil na pediatrično kliniko kjer sem bila tudi sprejeta v bolnico in tam drugače res ne morm rect da je fajn ker ni ampak se mi zdi da se je situacija od takrat naprej res izboljsala ker nasplošno je tam cilj da o svojih tezavah cim vec govoris in se zacnes z njimi soocat imas tudi redne pogovore z zdravniki in psihologi uglavnom to ti govorim samo zato da ti povem da je veliko bolje ce o tem govoris in ze to da si to napisala sem je super
rada bi ti samo rekla nekaj kar bi sama rada slisala ko sem bila na zelo podobnem polozaju in sem to ugotovila prepozno
-rada bi da ves da si res super taksna kot si in da sama sebe vidis drugace saj si pozorna samo na malenkosti ki ti na tebi niso vsec recimo jaz sem se sama sebi zdela debela ko sem bila vidno podhranjena
-res si ne zelis iti skozi vse to zato cim prej zacni delati na tem prosim cim prej si najdi pomoc da vse skupaj ne bo slo predalec ker ta bolezen te oropa zivljenja dobesedno, ko sta ti pomembna samo se izgled in hrana pozabis na vse stvari ki so te vcasih zanimale in avtomatsko se oddaljujes tudi od druzbe in nasposno izoliras od ostalih, prosim vrjemi v zivljenju je toliko lepsih stvari in pomembnejsih od izgleda
- meni je res pomagalo da sem svoje misli zacela pisati, jaz imam en dnevnik zaklenjen in notri pisem vse slabe in dobre misli obcutke pac res vse in zdaj ko za nazaj pogledam mi je res kar grozno ko vidim kako sem v tem casu razmisljala ampak to mi je pomagalo in nicesar v tem dnevniku ne bi spremenila ker taka sem pac bila in s tem sem se lazje soocala s tem in ti svetujem da tudi sama poskus najti nekaj kar ti bo pomagalo neko motivacijo zakaj ne smes resitve iskati v te bolezni ker tocno to sem jaz delala ko sem izgublala kontrolo nad zivljenjem sem se zatekala sem in tezave resevala tako da enostavno nisem jedla

zdaj vem da je res veliko manj skrbi ko lahko jes brez da bi o tem se cel dan razmisljal in se probas nekako sprejeti taksnega kot si vsak je drugacen in res ne primerjaj se z drugimi
upam da te ne moti da sem noter napisla veliko primerov o sebi s tem ti samo zelim pokazati kako sem podobno situacijo dozivljala sama
zelim ti res vso sreco in prosim vrjemi da si lepa taksna kot si:sparkling_heart: