Živjo,
samomor definitivno ni način, da se rešiš svojih težav.
Verjemi, da za vsako stvar obstaja rešitev, ki jo je mogoče najti <3
1. Razumem, da ti ni prijetno, da se razredničarka tako obnaša. Mislim, da si želi na nek način pridobiti vaše zaupanje in vas mogoče zato malce... hm, drugače obravnava. Če ne želiš biti 'pridna punčka' to še ne pomeni, da se je potrebno popolnoma preobraziti ;)
Predlagam, da greš enkrat mirno in spoštljivo do nje in ji poizkusiš pojasniti, da ti božanje po glavi in podobno ni všeč ter če lahko s tem preneha, ker se ne počutiš prijetno. Ne pojdi tja popolnoma razdražena, vzemi si čas enkrat, ko boš dobre volje in pripravljena na strpen pogovor.
Glede sedežnega reda lahko narediš enako, recimo jo lepo prosiš, če te lahko kam drugam presede, ker se ob sošolcu ne počutiš dobro. Lahko tudi rečeš, da te njegovo vedenje moti in ovira pri spremljanju pouka, definitivno pa ne omenjaj njega kot kakšnega 'psihopata'. Tako bo učiteljica v tebi videla le nekoga nemirnega, ki mu ni mar za nič, tega pa si najverjetneje vseeno ne želiš.
Tudi, če ne želiš dajati vtisa angeljčka, je strpnost in spoštljivost lepa stvar, ki je ni treba enačiti s 'pridnimi punčkami'.
Za zrelost in hladnost predlagam, da si odgovorna in si to, kar si. Vem da si to že milijonkrat slišala... ampak je res. Obdrži svoj značaj a obenem jim daj vedeti, da misliš resno.
2. Žal z likanjem las nimam izkušenj, prav tako ne s frizuro, ki jo omenjaš...
3. Prosim, ne razmišljaj tako. Glede kratkih hlač in kopalk se iskreno strinjam s tabo, ampak dlake na rokah so pa resnično popolnoma normalne - tako, kot vse ostale po telesu. Mislim, da je bolje, da si jih na rokah ne odstranjuješ, saj bi znale postati še bolj trdne, kompaktne in mogoče tudi temnejše. Definitivno pa dlake niso razlog za samomor. Pomisli. Koliko stvari te še čaka? Neodkriti talenti, nova prijateljstva, ljudje, ki te bodo izpopolnjevali, izkušnje, dogodivščine, knjige, glasba. Narava. Daj no, je res vredno vse to zamuditi? Ne razmišljaj tako. Poizkusi si na list napisati čim več stvari, ki te razveseljujejo in tvoje življenske cilje. Kratkoročne ali dolgoročne ;)
Lahko jih obesiš na kakšno vidno mesto in jih prebereš, če te bo prijelo razmišljati samomorilno.
Prijateljstvo je odnos, v katerega je potrebno vložiti trud iz obeh strani. Lahko poizkusiš na novo spoznati koga, ali pa se začeti na novo družiti s kom. Vem, da boš spoznala prijateljico, ki bo resnično najboljša prijateljica, kar si jo lahko zamisliš. Včasih je treba na dobre stvari preprosto počakati in čakati, da se zgodijo spontano.
4. Poizkusi malce prilagoditi svoje prepričanje o hrani. Brez hrane je nekako nemogoče živeti in ni prav, da vse kar zmečeš vase. Potrudi se zavestno jesti in kako naj rečem... okušati. Ni dobro, da ješ vse manj. Ljudje naj bi zaužili 5 obrokov na dan in kljub temu, da (ok, vsaj meni) to ni vedno izvedljivo ne smemo preveč zanemariti obrokov. Lahko preizkusiš kakšen okusen recept, ki bi ti 'povrnil apetit'.
5. Predlagam, da mami nekako razložiš, da ne želiš biti ves čas v spodnjem nadstropju in potrebuješ čas tudi zase. Seveda pojdi kdaj tudi dol, ker moraš vseeno razumeti, da je mogoče osamljena in želi malce tvoje prijetne družbe, a vseeno lahko to malce omejiš. Če si cele dneve zaprta v sobi to mogoče ni najboljša ideja. Poizkusi iti vsaj občasno na kakšen sprehod ali pa vsaj pred hišo/na balkon.
6. Za hladnost ravno ni nekega postopka... Bodi samozavestna in se drži dogovorov, sicer pa mislim, da ne rabiš biti recimo nesramna, da bi te resno jemali. Na to malce vpliva tudi prvi vtis, ki ga narediš na človeka in na splošno energija, ki jo oddajaš. Sicer se ni vredno spreminjati za druge. Ostani takšna, kot si, ker verjamem, da si več, kot popolna <3
Smrt ni rešitev. Vsako tržavo se da rešiti. Bolje je, da se s problemi soočiš, kot da jim poizkusiš pobegniti za vedno. Veš, da te imajo ljudje okoli tebe radi. Tvoja družina, prijatelji, sorodniki. Navsezadnje tudi mi, Pilovci. Dbest si, na vsak način - če te poznamo ali ne. Ne uniči si priložnosti za boljše življenje. Pridejo težki in slabi časi, ampak ko enkrat posije sonček ugotoviš, da je bilo vredno. Iz napak se učimo in verjemi, da se vse dogaja z razlogom. Ne obupaj <3
Sem ti tudi na voljo za klepet, v kolikor želiš - z veseljem. Včasih pogovor vseeno reši kakšen delček težave <3
Sophie Donna

Js sem mela bodomne težave in sem zaupala staršem in se ni rešlo iin sem se prešolala(pač prvo sem hodla v eno šolo in sm se preselil in sem rabla it na drugo in zdej sem šla še na eno čeprav sem hotla it nazaj na prvo šola sam je tko 30 min odaljena in sem šla na eno ko je tko15min)


Upam da sem pomagala

Lp.PlezalkaZoja11