pr meni isto life nima smisla

Hej hej, ne se tok sekirat. Vem da je slabo a saj bo že bolje ne skrbi. Svetujem da o tem komu poveš (staršem, prijateljem) ali pa greš do terapevta.

Pozdravljena!

Razumljivo je, da te takšne stvari spravljajo v stisko.

Veliko ljudi reče, da so najstniška leta najlepše obdobje, vendar to ni vedno res. Sicer imajo ljudje lahko v tej starosti manj obveznosti, vendar imajo lahko tudi več omejitev kar lahko hitro povzroči hudo stisko. Velika verjetnost je, da se bodo stvari izboljšale. Včasih je tako, da smo v najstniških letih prisiljeni živeti v razmerah, ki nam povzročajo slabo počutje (npr. v družini, kjer se vsi ves čas prepirajo ...), ko odrastemo pa se lažje izognemo takšnim situacijam.

Da se boš počutila boljše lahko poskusiš da vsak dan zapisovati vse dobre stvari, ki so se ti zgodile čez dan (npr. lepo vreme je bilo), vse dosežke (npr. hitro sem naredila domačo nalogo) ter stvari, ki so ti všeč na tebi (npr. lepe oči imam). Prav tako je dobro, da najdeš neko aktivnost, ki te veseli. To je lahko kar koli, npr. poslušanje glasbe, risanje, šport ...
To, da te fantje, ki jih poznaš, ne marajo, ni konec sveta. Če ti je to pomembno, boš nekega dne zagotovo spoznala nekoga, ki mu boš všeč takšna kot si.
Če želiš kdaj pogovarjati o svojih težavah oziroma potrebuješ nasvet, lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111, https://e-tom.si/kaj-je-tom/), Zaupni telefon Samarijan ( 116 123, http://www.telefon-samarijan.si/v-stiski/), zvečer in ponoči pa na Klic v duševni stiski ((01) 520-99-00, https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/). Lahko tudi poišeš pomoč psihologa - za napotnico prosi osebnega zdravnika ali pa sama ali s starši kontaktiraš Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/) ali se obrneš na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Kadar se želiš samopoškodovati, lahko poskusiš kaj od naštetega:

- poslušanje glasbe
- pretepanje blazin
- masiranje rok
- dihalne vaje
- opisovanje občutkov v dnevnik
- trganje listov papirja
- drugo (več lahko prebereš tukaj: https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/self-harm/helping-yourself-now/)
Nekaterim ljudem pomaga, če namesto rezanja na tisti del telesa položijo ledeno kocko ali kakšen drug mrzel predmet oziroma rišejo po sebi.

Pozdravljena!

Razumljivo je, da te takšne stvari spravljajo v stisko.

Veliko ljudi reče, da so najstniška leta najlepše obdobje, vendar to ni vedno res. Sicer imajo ljudje lahko v tej starosti manj obveznosti, vendar imajo lahko tudi več omejitev kar lahko hitro povzroči hudo stisko. Velika verjetnost je, da se bodo stvari izboljšale. Včasih je tako, da smo v najstniških letih prisiljeni živeti v razmerah, ki nam povzročajo slabo počutje (npr. v družini, kjer se vsi ves čas prepirajo ...), ko odrastemo pa se lažje izognemo takšnim situacijam.

Da se boš počutila boljše lahko poskusiš da vsak dan zapisovati vse dobre stvari, ki so se ti zgodile čez dan (npr. lepo vreme je bilo), vse dosežke (npr. hitro sem naredila domačo nalogo) ter stvari, ki so ti všeč na tebi (npr. lepe oči imam). Prav tako je dobro, da najdeš neko aktivnost, ki te veseli. To je lahko kar koli, npr. poslušanje glasbe, risanje, šport ...
To, da te fantje, ki jih poznaš, ne marajo, ni konec sveta. Če ti je to pomembno, boš nekega dne zagotovo spoznala nekoga, ki mu boš všeč takšna kot si.
Če želiš kdaj pogovarjati o svojih težavah oziroma potrebuješ nasvet, lahko pokličeš tudi na TOM telefon (116 111, https://e-tom.si/kaj-je-tom/), Zaupni telefon Samarijan ( 116 123, http://www.telefon-samarijan.si/v-stiski/), zvečer in ponoči pa na Klic v duševni stiski ((01) 520-99-00, https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/). Lahko tudi poišeš pomoč psihologa - za napotnico prosi osebnega zdravnika ali pa sama ali s starši kontaktiraš Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/centri-za-dusevno-zdravje/otroci-in-mladostniki/) ali se obrneš na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Kadar se želiš samopoškodovati, lahko poskusiš kaj od naštetega:

- poslušanje glasbe
- pretepanje blazin
- masiranje rok
- dihalne vaje
- opisovanje občutkov v dnevnik
- trganje listov papirja
- drugo (več lahko prebereš tukaj: https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/self-harm/helping-yourself-now/)
Nekaterim ljudem pomaga, če namesto rezanja na tisti del telesa položijo ledeno kocko ali kakšen drug mrzel predmet oziroma rišejo po sebi.