nvm kj nrdit.....
0
olivia
Heiiiiiiiiiiii bom kr lotila..... Js mam eno frendico k je pač zame najača oseba na sveti je sicr 1letnik but je ful fajn..... in pač nvm če je lih dobra družba zame sicr ji hočm bit podobna samo ja.... npr preklina kar tud js ma ok pole pije monster odgkr jo poznam ga tud js.....in pač ja......nč od tega ne vejo moji starši pa tko....pa nvm če je primerna družba zame....js je ful nočm "zapustit" k je rejs amazing oseba.....kj si vi mislste o tem npr pač de se lažeš staršem pa da delaš stvari k niso lih najbl priporočljive..... ni taka oseba npr n+never nebi kadila al pej vejpala karkoliii samo tku...
tnxxxxx za VSE odogovore <3
lyyyyyyy
olivia
tnxxxxx za VSE odogovore <3
lyyyyyyy
olivia
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pomoje, dokler ne kadi in pije (alko) je čist ok. pač če te nebo nč silila delat al pa se norčevala iz tebe ker recimo ne preklinjaš toliko.
3
.jpg "Dekle we can do this")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo Olivia,
lepo je, da imaš tako rada svojo prijateljico in je ne želiš pustiti na cedilu. Mogoče se lahko najprej sama pri sebi vprašaš, zakaj ti je tako prijetno druženje z njo? Imata mogoče kakšne skupne interese ali aktivnosti, ki vaju povezujejo? Lahko si svoje misli tudi sproti zapisuješ na list papirja, da bodo tvoje misli bolje urejene. Priporočam ti, da se o tem odkrito pogovoriš tudi s svojimi starši, saj je dobro, da starši vedo kje si, kadar greš ven s svojo prijateljico. Ni dobro, da skrivaš stvari pred starši, saj ti lahko pomagajo z nasveti, ti stojijo ob strani v težkih situacijah in skrbijo za tvojo varnost - zato je še toliko bolj pomembno, da starše seznaniš kam greste s prijatelji. Mogoče lahko svojo prijateljico povabiš tudi na kosilo k sebi domov, da jo bodo bolje spoznali tudi tvoji starši in ti bodo lahko dali njihovo mnenje o njej. Odločitev in odgovornost, s kom se boš družila, pa je seveda tvoja.
Med drugim ti tudi odsvetujem (pretirano) pitje Monsterja, saj so zaradi prekomernega uživanja možne zdravstvene posledice.
Po pogovoru s starši pa se lahko odkrito pogovoriš tudi s prijateljico ter ji zaupaš svoje misli in ugotovitve. Preko pogovora lahko najdeta skupno pot in skleneta kompromise ter v prihodnosti skupaj gradita kvaliteten in zdrav prijateljski odnos :)
Glede preklinjanja pa ti svetujem, da se tega skušaš odvaditi, saj se moramo truditi, da se bo v navadnem pogovoru druga oseba ob nas počutila dokaj prijetno, preklinjanje pa lahko v drugi osebi prebuja nelagodje :)
En lep sončen dan ti želim <3,
Bunny
lepo je, da imaš tako rada svojo prijateljico in je ne želiš pustiti na cedilu. Mogoče se lahko najprej sama pri sebi vprašaš, zakaj ti je tako prijetno druženje z njo? Imata mogoče kakšne skupne interese ali aktivnosti, ki vaju povezujejo? Lahko si svoje misli tudi sproti zapisuješ na list papirja, da bodo tvoje misli bolje urejene. Priporočam ti, da se o tem odkrito pogovoriš tudi s svojimi starši, saj je dobro, da starši vedo kje si, kadar greš ven s svojo prijateljico. Ni dobro, da skrivaš stvari pred starši, saj ti lahko pomagajo z nasveti, ti stojijo ob strani v težkih situacijah in skrbijo za tvojo varnost - zato je še toliko bolj pomembno, da starše seznaniš kam greste s prijatelji. Mogoče lahko svojo prijateljico povabiš tudi na kosilo k sebi domov, da jo bodo bolje spoznali tudi tvoji starši in ti bodo lahko dali njihovo mnenje o njej. Odločitev in odgovornost, s kom se boš družila, pa je seveda tvoja.
Med drugim ti tudi odsvetujem (pretirano) pitje Monsterja, saj so zaradi prekomernega uživanja možne zdravstvene posledice.
Po pogovoru s starši pa se lahko odkrito pogovoriš tudi s prijateljico ter ji zaupaš svoje misli in ugotovitve. Preko pogovora lahko najdeta skupno pot in skleneta kompromise ter v prihodnosti skupaj gradita kvaliteten in zdrav prijateljski odnos :)
Glede preklinjanja pa ti svetujem, da se tega skušaš odvaditi, saj se moramo truditi, da se bo v navadnem pogovoru druga oseba ob nas počutila dokaj prijetno, preklinjanje pa lahko v drugi osebi prebuja nelagodje :)
En lep sončen dan ti želim <3,
Bunny
2
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
