OKI TA BEDNA...
1
Ta potna
OKI TA BEDNA...
Trema. Ja . trema.Je bedna. Jaz mam ves cas v glasbenišoli tako tremo. Na nastopih pa şe posebej. Opažam da je noben drug nima tok kuker jaz. Jaz sem začnem čist cela potit ko igram je moja violina na koncu skladbice mokra od mojga potu.Roke se mi tok tresejo...V obraz postanem čist rdeča...slabo se začnem počutit... noge mi skoraj ohromijo
vse note ki jih moram znat na pamet pozabim... Vse pride narobe...Kaj je zmano narobe??!?!??!Pliiiiissss pomoč:sweat::sleepy::sneezing_face::broken_heart:
Trema. Ja . trema.Je bedna. Jaz mam ves cas v glasbenišoli tako tremo. Na nastopih pa şe posebej. Opažam da je noben drug nima tok kuker jaz. Jaz sem začnem čist cela potit ko igram je moja violina na koncu skladbice mokra od mojga potu.Roke se mi tok tresejo...V obraz postanem čist rdeča...slabo se začnem počutit... noge mi skoraj ohromijo
vse note ki jih moram znat na pamet pozabim... Vse pride narobe...Kaj je zmano narobe??!?!??!Pliiiiissss pomoč:sweat::sleepy::sneezing_face::broken_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :)
Najprej bi ti rada povedala, da s tabo ni nič "narobe". Vsak od nas drugače doživlja javne nastope in veliko nas ima tudi hudo tremo. Nekaj nasvetov, ki ti lahko pomagajo vsaj malo zmanjšati tremo so:
- dobra priprava
- globoki vdihi in izdihi takoj, ko začneš čutiti napetost in neprijetnost. Zelo pomembno je, da dihaš počasi in enakomerno, ko izdihuješ si lahko predstavljaš kot da pihaš skozi slamico.
- uporabi pozitivni samogovor: "tudi zadnjič, ko sem imela tremo, sem še vedno lahko odlično nastopala, tudi danes to zmorem."
- če ti tremo povzroča občutek, da te vsi gledajo in poslušajo, si predstavljaj, da je večina od njih na nastopu že po napornem dnevu in niti nimajo več energije poslušati, zato se samo delajo. / Če pa ti tremo povzroča občutek, da imaš slab nastop, ker te nihče ne posluša, se osredotoči na tiste, ki te, predstavljaj si, da te peščica ljudi tako zelo posluša, da čutiš kako so se vživeli.
- na koncu koncev te lahko malo pomiri tudi ta misel: nisi edina, ki se sooča z veliko tremo, takih nas je mnogo, to ni nič nenavadnega in res najlažje je premagati tremo s tem, da pridobiš čim več izkušenj.
Upam, da ti bo kaj v pomoč.
Čmrlek
Najprej bi ti rada povedala, da s tabo ni nič "narobe". Vsak od nas drugače doživlja javne nastope in veliko nas ima tudi hudo tremo. Nekaj nasvetov, ki ti lahko pomagajo vsaj malo zmanjšati tremo so:
- dobra priprava
- globoki vdihi in izdihi takoj, ko začneš čutiti napetost in neprijetnost. Zelo pomembno je, da dihaš počasi in enakomerno, ko izdihuješ si lahko predstavljaš kot da pihaš skozi slamico.
- uporabi pozitivni samogovor: "tudi zadnjič, ko sem imela tremo, sem še vedno lahko odlično nastopala, tudi danes to zmorem."
- če ti tremo povzroča občutek, da te vsi gledajo in poslušajo, si predstavljaj, da je večina od njih na nastopu že po napornem dnevu in niti nimajo več energije poslušati, zato se samo delajo. / Če pa ti tremo povzroča občutek, da imaš slab nastop, ker te nihče ne posluša, se osredotoči na tiste, ki te, predstavljaj si, da te peščica ljudi tako zelo posluša, da čutiš kako so se vživeli.
- na koncu koncev te lahko malo pomiri tudi ta misel: nisi edina, ki se sooča z veliko tremo, takih nas je mnogo, to ni nič nenavadnega in res najlažje je premagati tremo s tem, da pridobiš čim več izkušenj.
Upam, da ti bo kaj v pomoč.
Čmrlek
0
Ta potna
Oh hvala😪
Bom poskusila😊
Bom poskusila😊
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
