Hej.
No, imam en ljubezenski problem (ker kdo ga pa nima?).
Sem že skorej dve leti zaljubljena v enga fanta (eno leto je starejši). Hodila sva na isto osnovno in zdej hodiva na isto gimanzijo. Pač poznava se na videz in skupej sva hodila na razna tekmovanja, ampak se še nikol nisva zares pogovarjala (pogovori na tekmovanjih ne štejejo, ker grejo samo o tekmovanju). Ko se srečava na hodniku, ulici, avtobusni postaji itd. se zmerej spogledava in včasih (dvakrat do zdej) sem se mu nasmehnala.
In smo dones imeli na šoli organizirano valentinovo pošto in sem mu izdelala origami muco (nisem bila prepričana katera je njegova najljubša žival, ampak z muco ne moreš zgrešit ali pač?), ampak se nisem podpisala, sem pa napisala nekaj kar bi ga lahko posledično pripeljalo do tega, da sem tisto napisla jaz (vem da je precej zakompilcirano, ampak, sej bi se lahko mogoc spomnal).
Ampak to ni moj problem. Težava je v tem, da ima dve leti starejšo sestro (ki mu je tako zelo podobna, kot bi bila dvojčka), ki jo srečam povsod, kadarkoli kam grem (na malco, na bus ...), in pred njo mi je tako groznoooooo nerodno. Spoh ne vem kaj naj naredim.
Poleg tega, tega fanta pozna tud moja mami (mislim ne osebno, ampak pozna njegove starše in ve stvari o njem), zato mi je še tolk bolj nerodno kadar mi o njem razlago ona.
Pač kaj naj naredim, ker se mi zdi, da ko me njegova sestra pogleda ve tako vse o tem kaj čutim do njega, kot da bi mi brala misli (sploh zato ker kadar jo srečam, takoj pomislim nanj) in pol, da mi je še bolj nerodno, ponavadi še zardim.

ČE SI VSE TOLE PREBRAL/A (IN MOGOČE TUDI ODPISAL/A) POTEM RESNIČNO HVALA