Operator telefonske linije
4
TTfon
Operator linije telefonske pomoči, je prekinil, ko sem klicala zaradi duševne stiske.
Živjo, ime mi je Nataša in stara sem 15 let. Moje mentalno stanje je za res slabo. Ne bom razlagala zakaj ali kako, za to zgodbo to ni pomembno. Takrat sem bila res na dnu in nisem imela pomoči prijateljev ali starejše sestre, zato sem se odločila poklicati na linijo telefonske pomoči. Ko se je operator oglasil, sem mu povedala svoje mišljenje in kaj si hočem narediti. Operator je nesramno odvrnil, da pretiraval in da vse skupaj delam le za pozornost in naj ne tratim njegovega časa, nato pa je nesramno prekinil. V tistem trenutku sem se počutila, kot da nimam druge opcije, kot da si vzamem svoje življenje, na kar je orišla moja sestra in sem ji povedala kaj se dogaja. Povedala sem ji tudi za operatorja. Zdaj ne vem, kaj naj storim, pomoč prosim.
Živjo, ime mi je Nataša in stara sem 15 let. Moje mentalno stanje je za res slabo. Ne bom razlagala zakaj ali kako, za to zgodbo to ni pomembno. Takrat sem bila res na dnu in nisem imela pomoči prijateljev ali starejše sestre, zato sem se odločila poklicati na linijo telefonske pomoči. Ko se je operator oglasil, sem mu povedala svoje mišljenje in kaj si hočem narediti. Operator je nesramno odvrnil, da pretiraval in da vse skupaj delam le za pozornost in naj ne tratim njegovega časa, nato pa je nesramno prekinil. V tistem trenutku sem se počutila, kot da nimam druge opcije, kot da si vzamem svoje življenje, na kar je orišla moja sestra in sem ji povedala kaj se dogaja. Povedala sem ji tudi za operatorja. Zdaj ne vem, kaj naj storim, pomoč prosim.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojoj...sorry, res. tvoje stiske so definitivno valuable, kar je naredu ni blo prou. ka je sestra poj nrdila?
drugace pa, sammomor NI resitev. sm bla tm, ampak tut k so stvari bad je worth living, yk? bad things pridejo u lajfu ampak tut gud, za kere je worth living. Vrjamem da ti je zdle super hard pa seems like the only way out je da so uzames zivljenje, ampk ni tako. ljudje te majo radi in vredna si zivljenja, ceprou zivljenje ni o tem da si ga zasluzis ali ne.
Povej svojim starsem, ucitlci, nekomu. nisi sama, even when it's hard. Ceprou se ucas pocuts da nimas nikogar, ga mas, vedno je someone that care. Drugace pa, res use kar ti lahko js povem je da ni worth it, sm bla tm ampak pol pridejo dobre stvari k jih ne bi rada zamudila, pa imagine da ta kjuti faca 3 letnika (tebe) razmilsja o temu da je to resitsv in da si zasluzi..ne.
Res verjamem vate, ampak ti si ta ki lahko naredi prvi korak. mas ti to <33
drugace pa, sammomor NI resitev. sm bla tm, ampak tut k so stvari bad je worth living, yk? bad things pridejo u lajfu ampak tut gud, za kere je worth living. Vrjamem da ti je zdle super hard pa seems like the only way out je da so uzames zivljenje, ampk ni tako. ljudje te majo radi in vredna si zivljenja, ceprou zivljenje ni o tem da si ga zasluzis ali ne.
Povej svojim starsem, ucitlci, nekomu. nisi sama, even when it's hard. Ceprou se ucas pocuts da nimas nikogar, ga mas, vedno je someone that care. Drugace pa, res use kar ti lahko js povem je da ni worth it, sm bla tm ampak pol pridejo dobre stvari k jih ne bi rada zamudila, pa imagine da ta kjuti faca 3 letnika (tebe) razmilsja o temu da je to resitsv in da si zasluzi..ne.
Res verjamem vate, ampak ti si ta ki lahko naredi prvi korak. mas ti to <33
6
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oj Nataša :sparkling_heart:, res mi je hudo, da si doživela nekaj takega :cry:. Tvoje občutke jemljem resno in ti povem – nisi sama! :star2: Tisti operator je bil brezveze, ampak to ni tvoja krivda! :thumbsdown: Tvoje življenje je pomembno in zaslužiš si pomoč, ki ti bo pomagala, ne pa da te zavržejo. :disappointed:
Povej komu, ki ti zaupa – sestra je že tukaj, morda še kdo izmed odraslih, ki ti lahko pomaga :pray:. Poišči druge linije pomoči, kot je 116 111 – anonimno, brezplačno, vedno na voljo! :telephone_receiver:
Pomembno je, da si NE obupaš :muscle:. Vse bo boljše, verjemi :dizzy:, samo korak po koraku. Zaslužiš si srečo in mir! :heart:
Upam, da boš našla moč :sparkling_heart:
Srečno!<3
Povej komu, ki ti zaupa – sestra je že tukaj, morda še kdo izmed odraslih, ki ti lahko pomaga :pray:. Poišči druge linije pomoči, kot je 116 111 – anonimno, brezplačno, vedno na voljo! :telephone_receiver:
Pomembno je, da si NE obupaš :muscle:. Vse bo boljše, verjemi :dizzy:, samo korak po koraku. Zaslužiš si srečo in mir! :heart:
Upam, da boš našla moč :sparkling_heart:
Srečno!<3
5
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pokliči tom telefon. tam te res razumejo in ti pomagajo
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
žal mi je, da si doživela tako neprijetno izkušnjo v trenutku, ko si potrebovala pomoč. Na voljo imamo res veliko povezav in telefonskih virov pomoči, ampak kdaj se najde kdo, ki nam ne ustreza ali pa ne razume stiske, v kateri se oseba znajde. Verjamem, da ti je res težko, ampak vedi, da tak neprimeren odziv operaterja nima nič s tabo. Nekateri se ustrašijo stiske drugih, ampak so tudi osebe, ki ti lahko pomagajo.
Občutek osamljenosti je lahko zelo težak, toliko bolj, če je povezan še z drugimi duševnimi stiskami. Včasih se lahko samomor zdi kot edini izhod, ampak ni. Vesela sem, da si se pogovorila s svojo sestro. Na tem mestu bi te še vprašala, a lahko pomisliš, zakaj bi bilo vredno živeti? Spodaj prilagam še nekaj virov pomoči, kamor se lahko obrneš in res niso vsi taki, kot je bil ta operater:
* TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
* Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
* Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan, brezplačno)
* Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031 704 707 (vsak delovnik med 8. in 20. uro), posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: 01 583 75 00 (pon-čet med 7. in 20. uro ter ob pet med 7. in 14. uro), pišete lahko tudi na elektronsko pošto info@scoms-lj.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor: 02 234 97 00 (pon-čet med 8. in 12. uro), pišete jim lahko tudi na elektronski naslov svetovalni.center-mb@guest.arnes.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre: 040 428 094, pišete jim lahko tudi na elektronski naslov info@svetovalnicenter.si
* Živ? Živ! zivziv.si
V stiski lahko kontaktiraš tudi svojega osebnega zdravnika. Če le-ta ni dosegljiv, se obrni na najbližjo psihiatrično bolnišnico ali neposredno na reševalno službo, ki je ves čas dosegljiva na številki 112. Obrneš se lahko tudi na urgentno psihiatrično ambulanto, ki je dosegljiva na 01 4750 670.
žal mi je, da si doživela tako neprijetno izkušnjo v trenutku, ko si potrebovala pomoč. Na voljo imamo res veliko povezav in telefonskih virov pomoči, ampak kdaj se najde kdo, ki nam ne ustreza ali pa ne razume stiske, v kateri se oseba znajde. Verjamem, da ti je res težko, ampak vedi, da tak neprimeren odziv operaterja nima nič s tabo. Nekateri se ustrašijo stiske drugih, ampak so tudi osebe, ki ti lahko pomagajo.
Občutek osamljenosti je lahko zelo težak, toliko bolj, če je povezan še z drugimi duševnimi stiskami. Včasih se lahko samomor zdi kot edini izhod, ampak ni. Vesela sem, da si se pogovorila s svojo sestro. Na tem mestu bi te še vprašala, a lahko pomisliš, zakaj bi bilo vredno živeti? Spodaj prilagam še nekaj virov pomoči, kamor se lahko obrneš in res niso vsi taki, kot je bil ta operater:
* TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
* Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
* Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan, brezplačno)
* Posvet – Center za psihološko svetovanje: 031 704 707 (vsak delovnik med 8. in 20. uro), posvet.org. Pišete jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana: 01 583 75 00 (pon-čet med 7. in 20. uro ter ob pet med 7. in 14. uro), pišete lahko tudi na elektronsko pošto info@scoms-lj.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor: 02 234 97 00 (pon-čet med 8. in 12. uro), pišete jim lahko tudi na elektronski naslov svetovalni.center-mb@guest.arnes.si
* Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Istre: 040 428 094, pišete jim lahko tudi na elektronski naslov info@svetovalnicenter.si
* Živ? Živ! zivziv.si
V stiski lahko kontaktiraš tudi svojega osebnega zdravnika. Če le-ta ni dosegljiv, se obrni na najbližjo psihiatrično bolnišnico ali neposredno na reševalno službo, ki je ves čas dosegljiva na številki 112. Obrneš se lahko tudi na urgentno psihiatrično ambulanto, ki je dosegljiva na 01 4750 670.
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
