Pomagajte prosim
3
Pomoč
Hej! Stara sem 14 let in sem 9. razred. Že dva tedna imam tesnobo. Na trenutke sem zelo žalostna in ne vem zakaj, na trenutke me skrbi da bom v depresiji, na trenutke sem vesela in ne razmišljam o tem, na trenutke pa razmišljam o tem, ampak sploh nisem žalostna. Med vikendom se počutim super in je vse v redu, med tednom pa se pojavlja ta problem. Med tednom zjutraj nočem v šolo in se skoraj zjokam. Mami je takrat v službi in jo pogrešam. Gre mi na jok in sploh ne vem zakaj si ne želim v šolo in zakaj pogrešam mamico. Imam tak občutek kot ko sem se jokala v vrtcu, ko sem jo pogrešala. Strah me je in ne vem kaj naj naredim. Ne upam si povedati mamici oz. ne vem kako ji naj.
Kaj naj naredim?
Kako naj povem mamici?
Ali ste tudi bi bili kdaj v takšni situaciji?
Je to normalno?
Karkoli drugega...
Hvala
Kaj naj naredim?
Kako naj povem mamici?
Ali ste tudi bi bili kdaj v takšni situaciji?
Je to normalno?
Karkoli drugega...
Hvala
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Poskusila ti bom pomagati.
*b*1.Kaj naj naredim?*b*
Poskusi povedati, komu ki mu zaupaš. Ni nujno, da so to starši, lahko poveš tudi prijateljem, svetovalni delovki na šoli... Če še dolgo ne bo šlo na boljše, prosi starše, da te naročijo k psihiologu/psihiatru (nissm prepričana kateri je za kaj).
*b*2.Ali naj povem mamici?*b*
Dobro bi bilo, da ji poveš-ali komurkoli drugemu, ker ti bo laže, ko boš to nekomu povedala. Mogoče ti bo znala svetovati, sa ti bo lažje.
*b*3.Ali ste tudi vi bili kdaj v takšni situaciji?*b*
Recimo da ja. Jaz sem imela obdobje, ko me je bilo vsega zelo strah. Ko sem to nokomu povedala mi je vilo lažje.
*b*4.Je to normalno?*b*
O tem kaj je normalno in kaj ne bi se dalo razpravljati dolge ure. Če se bo nadaljevalo zelo dolgo moraš poiskati pomoč. Drugače je pa "normalno", da imaš kdaj kakšno takšno obdobje.
*b*5.Še kaj drugega…*b*
Uspelo ti bo iti čez to, le voljo moraš imeti. Imaš to:muscle_tone1:.
Kornelija
Poskusila ti bom pomagati.
*b*1.Kaj naj naredim?*b*
Poskusi povedati, komu ki mu zaupaš. Ni nujno, da so to starši, lahko poveš tudi prijateljem, svetovalni delovki na šoli... Če še dolgo ne bo šlo na boljše, prosi starše, da te naročijo k psihiologu/psihiatru (nissm prepričana kateri je za kaj).
*b*2.Ali naj povem mamici?*b*
Dobro bi bilo, da ji poveš-ali komurkoli drugemu, ker ti bo laže, ko boš to nekomu povedala. Mogoče ti bo znala svetovati, sa ti bo lažje.
*b*3.Ali ste tudi vi bili kdaj v takšni situaciji?*b*
Recimo da ja. Jaz sem imela obdobje, ko me je bilo vsega zelo strah. Ko sem to nokomu povedala mi je vilo lažje.
*b*4.Je to normalno?*b*
O tem kaj je normalno in kaj ne bi se dalo razpravljati dolge ure. Če se bo nadaljevalo zelo dolgo moraš poiskati pomoč. Drugače je pa "normalno", da imaš kdaj kakšno takšno obdobje.
*b*5.Še kaj drugega…*b*
Uspelo ti bo iti čez to, le voljo moraš imeti. Imaš to:muscle_tone1:.
Kornelija
2
Pomoč
Hvala ti res❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Povej kakšni odrasli osebi.
Jaz se ponavadi počutim enako še posebej ko imam menstruacijo.
Lp Lanchy
Povej kakšni odrasli osebi.
Jaz se ponavadi počutim enako še posebej ko imam menstruacijo.
Lp Lanchy
1
Lanchy
Pomoč
Hvala!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej:grin:
Jaz imam mocne probleme z anksijoznostjo in tesnobo.Strah me je Bruhanja.Zaradi tega sem bila 3 mesece v bolnici ker sem skoraj umrla ker nisem jedla.Poznam obcutek ko ti je tesko biti stran od starsev.V bolnici jih ni bilo.Ce pa nisi vsega pojedel so ti prepovedali stike z njimi.U glavnem res ti srcno priporocam da cim prej zberes pogum saj se lahko tvoja tesnoba začne poslapsevati.Tudi jaz na zacetku nisme poved1l1 nikomur.Priporocam ti da mami poklices ob nekem veceru k tebi v sobo in se pogovorita
Res resss ti predlagam da to naredis.Zagotovo bi ti pomagal tudi kaksen pogovor s psihologom.Meni na zacetku to ni pomagalo vendar scasoma ti to res pomaga!Ti pa povem da je strah pref solo in tesnoba dokaj normalno.Vs1k tretji otrok na svetu.Ne poznam nikogar ki s enebi nicesar bal.POGUMEN ČLOVEK NI TISTI KI STRAHU NE ČUTI TEMVEČ TISTI KI GA PRMAGA
Loomy:kissing_heart:
Jaz imam mocne probleme z anksijoznostjo in tesnobo.Strah me je Bruhanja.Zaradi tega sem bila 3 mesece v bolnici ker sem skoraj umrla ker nisem jedla.Poznam obcutek ko ti je tesko biti stran od starsev.V bolnici jih ni bilo.Ce pa nisi vsega pojedel so ti prepovedali stike z njimi.U glavnem res ti srcno priporocam da cim prej zberes pogum saj se lahko tvoja tesnoba začne poslapsevati.Tudi jaz na zacetku nisme poved1l1 nikomur.Priporocam ti da mami poklices ob nekem veceru k tebi v sobo in se pogovorita
Res resss ti predlagam da to naredis.Zagotovo bi ti pomagal tudi kaksen pogovor s psihologom.Meni na zacetku to ni pomagalo vendar scasoma ti to res pomaga!Ti pa povem da je strah pref solo in tesnoba dokaj normalno.Vs1k tretji otrok na svetu.Ne poznam nikogar ki s enebi nicesar bal.POGUMEN ČLOVEK NI TISTI KI STRAHU NE ČUTI TEMVEČ TISTI KI GA PRMAGA
Loomy:kissing_heart:
1
Pomoč
Hvala ti res❤️
Moj odgovor:
PikiPiki
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
A zna kdo pomagat
A je normalno da sem zalostna ker mi je en fant tkaj vsec in luskan. Pac eno leto je mlajs in me tud gleda na hodnikih ampak je fora da pomoje misle da nima sans kr sm eno leto staris in me lahko zarad tega ne doda na snapu. Pa tud jst sm bolj sramezljiva ozr nisem navajena delat ocesnega stika in ga zato ignoriram. In potm sm prou zalostna ker nikol ne bova skupaj. Tud on mislim da je bolj sramezljiv. In zdej sploh nevem ki nardit. In tud cudno se mi zdi ker sem zacela o njem kar naenkrat pred priblizno dvema tednama razmisljat tud ce prej nisem, pac kot da bi me zmanifestiral.
