Pomoč prosim?
0
Thv
Hey. Bila bi hvaležna če bi kdo prebral tole. Se opravičujem za slovnične napake.
Js sm v depresiji (mislim). Bom opisala svoja čustva. Zame obstajajo le 3. Prvo je praznina. Ne cutim ničesar. Imam super prijateljice in me vedno nasmejijo. Ampak noter sm se vedno prazna. Ne znam bolje opisat.
Drugo je žalost. Takrat imam občutek kot da me nekdo drži za srce in ga stiska. Včasih je še huje in mi začne srce hitreje biti, bolj globoko morem dihati in začne se mi vrteti. Tako se počutim kar veliko časa.
Tretje pa je jeza. Takrat dobim občutek kot da jo morem sprostiti na sebi. Ponavadi si zarijem nohte v kožo dokler ni vijolična. To ni tako pogosto (ponavadi enkrat na dan).
Drugi priblem pa je da si tega nikomur ne upam povedati. Velikokrat sem že hotla ampak sem pomislila, da bi ampak si mislim saj je drugim tudi tako in da nisem nič posebnega. Saj mogoče je tako. Mogoče jaz preveč dramatiziram. Kadar se ne počutim žalostno (da imam občutek kot da se mi bo srce zdrobilo) si mislim: vidiš čisto v redu si. Vsi se počutijo tako (ali se? ).
Včasih je tako hudo da bi najraje napisala sporočilo staršem in se vrgla skozi okno. Opazila sem tudi da se ne jokam več. Včasih bi najraje zjokala vse to vn ampak ne gre. Tudi energije nimam. Vedno ležim ali pa sedim. Starši mi govorijo da sem lena (nisem jim povedala kako se počutim). Mogoče je pa samo to.
Bi mi lahko prosim povedali ali sem ok ali ne? Upam da nisem preveč zmedeno pisala. Lp
Js sm v depresiji (mislim). Bom opisala svoja čustva. Zame obstajajo le 3. Prvo je praznina. Ne cutim ničesar. Imam super prijateljice in me vedno nasmejijo. Ampak noter sm se vedno prazna. Ne znam bolje opisat.
Drugo je žalost. Takrat imam občutek kot da me nekdo drži za srce in ga stiska. Včasih je še huje in mi začne srce hitreje biti, bolj globoko morem dihati in začne se mi vrteti. Tako se počutim kar veliko časa.
Tretje pa je jeza. Takrat dobim občutek kot da jo morem sprostiti na sebi. Ponavadi si zarijem nohte v kožo dokler ni vijolična. To ni tako pogosto (ponavadi enkrat na dan).
Drugi priblem pa je da si tega nikomur ne upam povedati. Velikokrat sem že hotla ampak sem pomislila, da bi ampak si mislim saj je drugim tudi tako in da nisem nič posebnega. Saj mogoče je tako. Mogoče jaz preveč dramatiziram. Kadar se ne počutim žalostno (da imam občutek kot da se mi bo srce zdrobilo) si mislim: vidiš čisto v redu si. Vsi se počutijo tako (ali se? ).
Včasih je tako hudo da bi najraje napisala sporočilo staršem in se vrgla skozi okno. Opazila sem tudi da se ne jokam več. Včasih bi najraje zjokala vse to vn ampak ne gre. Tudi energije nimam. Vedno ležim ali pa sedim. Starši mi govorijo da sem lena (nisem jim povedala kako se počutim). Mogoče je pa samo to.
Bi mi lahko prosim povedali ali sem ok ali ne? Upam da nisem preveč zmedeno pisala. Lp
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Kar si opisala, je depresija, ki se kdaj izrazi tudi v obliki samopoškodovalnega vedenja. Čeprav se lahko vsak kdaj počuti bolj na tleh, brez energije, vsak malo drugače zazna stvari in verjamem, da ti ni lahko. Nič ne dramatiziraš, pomembno je, kako se ti počutiš. Ampak že tvoje zavedanje, da si omenila besedo "depresija", pomeni ogromen korak naprej in kaže na to, da si si priznala, da to obdobje žalosti, jeze, jokavosti, brezvoljnosti traja dalj časa.
Starši so mogoče že opazili, da tvoje stanje traja dalj časa, vendar so se lahko postavili v obrambno pozicijo, ker v resnici ne vedo, kako ti pomagati. Vseeno ti svetujem, da se poskusiš z njimi pogovoriti. Verjamem, da je lahko težko začeti, sploh, če ti rečejo, da si lena. Ampak mogoče lahko najprej enemu od staršev poveš, da se že dlje časa poutiš slabo, da bi se najraje samo jokala, po drugi strani pa občutiš veliko jeze, ne veš pa, kako si pomagati.
Če ne želiš povedati staršem, pa ti svetujem, da se oglasiš v svetovalni službi. Omenila si tudi prijateljice, ki te vedno spravijo v dobro voljo. Svetujem ti, da tudi njim omeniš, kako se počutiš v zadnjem obdobju. Glede na zapisano, so dobre prijateljice in verjamem, da ti bodo v pomoč in ti stale ob strani. Če pa želiš kaj bolj anonimnega, sem ti spodaj prilepila nekaj povezav, kamor se lahko obrneš po pomoč.
SVETOVALNI CENTER za otroke mladostnike in starše Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto
Društvo DAM: http://www.nebojse.si/portal/index.php
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00
TOM telefon: 080 116 111; http://www.e-tom.si/
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
ŽIV? ŽIV!: http://zivziv.si/
Upam, da sem ti bila v pomoč! Lepo bodi :)
Kar si opisala, je depresija, ki se kdaj izrazi tudi v obliki samopoškodovalnega vedenja. Čeprav se lahko vsak kdaj počuti bolj na tleh, brez energije, vsak malo drugače zazna stvari in verjamem, da ti ni lahko. Nič ne dramatiziraš, pomembno je, kako se ti počutiš. Ampak že tvoje zavedanje, da si omenila besedo "depresija", pomeni ogromen korak naprej in kaže na to, da si si priznala, da to obdobje žalosti, jeze, jokavosti, brezvoljnosti traja dalj časa.
Starši so mogoče že opazili, da tvoje stanje traja dalj časa, vendar so se lahko postavili v obrambno pozicijo, ker v resnici ne vedo, kako ti pomagati. Vseeno ti svetujem, da se poskusiš z njimi pogovoriti. Verjamem, da je lahko težko začeti, sploh, če ti rečejo, da si lena. Ampak mogoče lahko najprej enemu od staršev poveš, da se že dlje časa poutiš slabo, da bi se najraje samo jokala, po drugi strani pa občutiš veliko jeze, ne veš pa, kako si pomagati.
Če ne želiš povedati staršem, pa ti svetujem, da se oglasiš v svetovalni službi. Omenila si tudi prijateljice, ki te vedno spravijo v dobro voljo. Svetujem ti, da tudi njim omeniš, kako se počutiš v zadnjem obdobju. Glede na zapisano, so dobre prijateljice in verjamem, da ti bodo v pomoč in ti stale ob strani. Če pa želiš kaj bolj anonimnega, sem ti spodaj prilepila nekaj povezav, kamor se lahko obrneš po pomoč.
SVETOVALNI CENTER za otroke mladostnike in starše Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto
Društvo DAM: http://www.nebojse.si/portal/index.php
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00
TOM telefon: 080 116 111; http://www.e-tom.si/
TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/
ŽIV? ŽIV!: http://zivziv.si/
Upam, da sem ti bila v pomoč! Lepo bodi :)
1
Thv
Zelo si mi pomagala. Hvala ti, res ti hvala❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Predlagam, da staršeem poveš kaj čutiš. Povej tudi socialnim uslužbencem v šoli. Če staršem ne zaupaš (kar dvomim) povej sorodnikom, ki pa jim zaupaš. Poskusi odmisliti slabo voljo in najdi stvari, ki bi te zamotile npr. hobiji. Najdi si nekaj hobijev s katerimi si boš krajšala čas. Naj bo jo takšni, da te bojo spravili v dobro voljo!
Bye!
Predlagam, da staršeem poveš kaj čutiš. Povej tudi socialnim uslužbencem v šoli. Če staršem ne zaupaš (kar dvomim) povej sorodnikom, ki pa jim zaupaš. Poskusi odmisliti slabo voljo in najdi stvari, ki bi te zamotile npr. hobiji. Najdi si nekaj hobijev s katerimi si boš krajšala čas. Naj bo jo takšni, da te bojo spravili v dobro voljo!
Bye!
1
Thv
Hvala❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pač js sm ga/jih? mela sam pol sem se zredila
pac js sem trenirala triatlon pomojm tko najbolj tek upliva na to
pac js sem trenirala triatlon pomojm tko najbolj tek upliva na to
0
Thv
Hvala💞
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Predlagam ti, da ko si jezna, se o tej stvari pogovori s katero koli osebo, tako ti bo bolje.:yum: v resnici se ti SAMO ZDI da je v tebi vse prazno. pa ni.:slight_smile:,takšen je le občutek še posebej, če si najstnik.:blush:
upam, da sem ti malo pomagala
:grinning:colla
upam, da sem ti malo pomagala
:grinning:colla
0
Moj odgovor:
Lili345
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prosim pomagajte
Hi hi, upam, da mi boste lahko pomagali s to težavo. Sem v 9. razredu, kmalu grem v srednjo šolo in si res želim narediti en “glow up”. Vem, da je najpomembneje, da si to, kar si, in to tudi razumem, ampak o tem razmišljam že od 7. razreda in nikoli nisem zares začela. Zdaj bi rada končno naredila nekaj iz sebe, nekaj “wow”, in upam, da mi boste pomagali. Trenutno sem na Finskem in ko gledam punce tukaj, se mi zdijo vse zelo lepe. Saj vem, da sem tudi jaz okej, ampak vseeno bi rada naredila spremembo.
