PRIJATELJICA
1
😥😥😥
Heyy, jst mam problem....jst sm pač lahko bi rekli "piflarka" Pač rada delam za šolo...no, in moja prjatlca pa je čisto nasprotje od mene. Ona že dva tedna ni nč nardila za šolo,pa nobenga roka ni oddala. (Pač naloge k so do roka) In zdej pa ji je ful hudo pa neki in hoče da ji pomagam. In zdej morm zjutri vedno met tri urni zoom z njo da z njo delam za šolo za nazaj. In mi vzame celo dopoldne in pol jst nč ne nardim. Pol pa je problem še zvečer...jst grem spat ob desetih, ane pol pa mi zapiska telefon in pogledam in mi piše ona in pol ji odpišem za nemorem zdele,ampak pol reče sam še to in pol se začne dolg pogovor in grem spat ob enajstih, pol pa moram zjutri ostajat zgodi da mam spet zoome z njo. Pač ne sme tok prčakovat od mene..
Help
Help
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne vem kaj naj ti rečem ampak jaz bi jo ignorirala. sama je sla v to, naj gre sama se ven
0
not u
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Razen če prvo naredita to kar misliš ti narediti potem pa ji pomagaš ti še tisto kaj nima dokončanega in se zraven ne trudiš še z svojo nalogo
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lahko bi se zmenila z njo za kakšno drugo uro, npr. kdaj popoldan, da bi ti lahko naredila dopoldne svoje šolske obveznosti.
Če pa se ne bo strinjala ji pa (čim bolj prijazno) povej da ti ni všeč da ji moraš stalno pomagati in da potem sama nič ne narediš za šolo.
Če pa se ne bo strinjala ji pa (čim bolj prijazno) povej da ti ni všeč da ji moraš stalno pomagati in da potem sama nič ne narediš za šolo.
0
.
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
