samozavest sovražim samo sebe
0
nevem zakaj se mi to dogaja
hej imam težave jaz sovražim samo sebe ne morem se imeti rada vse me moti na sebi imam občutek kot da me noben ne mara kot da nisem vredna ljubezni kot da sem tečna in se sovražim.Nevem kaj naj naredim ker ves cas o sebi mislim le slabo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla!
Vsako jutro si pred ogledalom reči 3 lepe besede o sebi (npr. sem lepa.), zvečer pa si reči vsaj 3 dobre stavri, ki si jih naredila.
Lp
Vsako jutro si pred ogledalom reči 3 lepe besede o sebi (npr. sem lepa.), zvečer pa si reči vsaj 3 dobre stavri, ki si jih naredila.
Lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
LHej!
Moj nasvet je, da si v življenju zastaviš nek cilj npr. da boš imela biologijo zaključeno 5. Ko boš cilj dosegla, se boš imela rada in vedela boš, da zmoreš. Pomembno je tudi, da se sprejemaš takšno kot si. Nihče na tem svetu ni popoln. Vsak pa se naredi sam sebi popolnega a se kljub nekim malenkostim na sebi sprejema npr. neka oseba ima preveliko telesno težo in se kljub temu naredi sam sebi všeč npr. se oblači po stilu kako je tej osebi všeč. Res je, da se ljudje v sodobnem svetu primerjamo z tistimi res naj naj npr. punce se primerjavo katera ima večje prsi, fantje kater ima večje mišice in poksušamo biti kot naši idoli pa ne vem kaj še vse. Mogoče izgleda v življenju nekega našega idola vse super in popolno ampak vedi, da v resnici ni. Sigurno te ima nekdo rad. Starši, prijatelji, sorodniki, znanci, učitelji sigurno. Si vredna ljubezni in sreče in vsega. Samo verjeti moraš. Razumem, da ti je težko ampak obstaja rešitev. Lahko se pogovoriš z prijateljico, lahko se obrneš na psihologa to ni nič groznega. Tam so, da ti pomaga in nisi zdaj slaba oseba, če greš k psihologu na posvet. So izobraženi za to in samo oni ti lahko tam res pomagajo in te naredijo močnega.
Upam, da sem pomagala!:blush:
Moj nasvet je, da si v življenju zastaviš nek cilj npr. da boš imela biologijo zaključeno 5. Ko boš cilj dosegla, se boš imela rada in vedela boš, da zmoreš. Pomembno je tudi, da se sprejemaš takšno kot si. Nihče na tem svetu ni popoln. Vsak pa se naredi sam sebi popolnega a se kljub nekim malenkostim na sebi sprejema npr. neka oseba ima preveliko telesno težo in se kljub temu naredi sam sebi všeč npr. se oblači po stilu kako je tej osebi všeč. Res je, da se ljudje v sodobnem svetu primerjamo z tistimi res naj naj npr. punce se primerjavo katera ima večje prsi, fantje kater ima večje mišice in poksušamo biti kot naši idoli pa ne vem kaj še vse. Mogoče izgleda v življenju nekega našega idola vse super in popolno ampak vedi, da v resnici ni. Sigurno te ima nekdo rad. Starši, prijatelji, sorodniki, znanci, učitelji sigurno. Si vredna ljubezni in sreče in vsega. Samo verjeti moraš. Razumem, da ti je težko ampak obstaja rešitev. Lahko se pogovoriš z prijateljico, lahko se obrneš na psihologa to ni nič groznega. Tam so, da ti pomaga in nisi zdaj slaba oseba, če greš k psihologu na posvet. So izobraženi za to in samo oni ti lahko tam res pomagajo in te naredijo močnega.
Upam, da sem pomagala!:blush:
1
enapunca
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Občutki, ki jih opisuješ, so slišati izjemno neprijetni in obremenjujoči in žal mi je, da ti je težko. Še posebej v obdobju odraščanja je zelo običajno, da naša samopodoba niha, da se odnosi, ki jih imamo z drugimi, spreminjajo, da se soočamo z vedno večjimi obremenitvami in spoznavamo nove stvari o sebi. Vse to je lahko zelo stresno in vodi v občutke preplavljenosti, s katerimi ne znamo vedno najbolje opraviti. V takšnih situacijah včasih pomaga, da se pogovorimo z nekom, ki mu/ji zaupamo, čeprav nam gredo morda vsi okrog nas na živce :) Če ljudem razložiš, kako se počutiš, se bodo verjetno potrudili, da ti po svojih najboljših močeh pomagajo. Kadar stiske postanejo prehude in imaš občutek, da jih s pomočjo bližnjih ne uspeš dovolj dobro obvladovati, pa se lahko obrneš tudi po strokovno pomoč; v šoli imate verjetno svetovalno službo, kjer ti bodo znali pomagati, vedno pa lahko pokličeš tudi npr. TOM telefon.
Težka obdobja po navadi minejo, čeprav se nam zdi, da bodo trajala za vedno. Iskanje dobrih stvari v dnevu, ukvarjanje s hobiji in druženje nam lahko težke občutke olajšajo, kadar stiske trajajo zelo dolgo, pa je dobro narediti še kaj več.
Srečno!
Spominčica
Občutki, ki jih opisuješ, so slišati izjemno neprijetni in obremenjujoči in žal mi je, da ti je težko. Še posebej v obdobju odraščanja je zelo običajno, da naša samopodoba niha, da se odnosi, ki jih imamo z drugimi, spreminjajo, da se soočamo z vedno večjimi obremenitvami in spoznavamo nove stvari o sebi. Vse to je lahko zelo stresno in vodi v občutke preplavljenosti, s katerimi ne znamo vedno najbolje opraviti. V takšnih situacijah včasih pomaga, da se pogovorimo z nekom, ki mu/ji zaupamo, čeprav nam gredo morda vsi okrog nas na živce :) Če ljudem razložiš, kako se počutiš, se bodo verjetno potrudili, da ti po svojih najboljših močeh pomagajo. Kadar stiske postanejo prehude in imaš občutek, da jih s pomočjo bližnjih ne uspeš dovolj dobro obvladovati, pa se lahko obrneš tudi po strokovno pomoč; v šoli imate verjetno svetovalno službo, kjer ti bodo znali pomagati, vedno pa lahko pokličeš tudi npr. TOM telefon.
Težka obdobja po navadi minejo, čeprav se nam zdi, da bodo trajala za vedno. Iskanje dobrih stvari v dnevu, ukvarjanje s hobiji in druženje nam lahko težke občutke olajšajo, kadar stiske trajajo zelo dolgo, pa je dobro narediti še kaj več.
Srečno!
Spominčica
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
