hejj<3
sama sm začela hodit h psihologu par mescou nazaj (semizdi da od februarja), lih zarad tesnobe (no še par drugih stvari, ampak se dejmo fokusirat na tesnobo). Js se osebno ne morm lih diagnostificirat, ampak bi rekla da mam nekej znakou social anxiety-ja. Mene zaenkrat še niso nč diagnostificiral, ampak nekak delamo na tem da mi jo 'postavjo' (pr psihologu rešujem razne teste za tesnobo...) Uglavnem zdravila za to obstajajo, js sm dobila 2 zdravili predpisani (enga jemlem po potrebi enga pa usak dan, zdej že kak mesec mal manj), obstaja pač ful različnih zdravil, ne spoznam se lih ful na to, ker sm zlo na novo seznanjena s tem, tkoda ti ne morm več o tem povedat (nekak pa ne bi lih govorila o mojih zdravilih, ker sm še mal uncomfortable razlagat o tem, če razmeš..) Znakov je več, kakor je lahko več oblik tesnobe, v tvojem primeru govoriva o socialni ansioznosti. Po navadi je pri tej tesnobi tako, da ti je težko in neprijetno v socialnih situacijah, torej če se pojavi kakršna koli stvar povezana s socializacijo lahko občutiš nekašen kamen v srcu, kot da te nekaj stiska... vsak ima različne znake, zato je najboljše da se o tem pozanimaš pri strokovnjakih. Zdej kako olajšat zadeve, definitivno, da se z nekom pogovarjaš o tem (zaupaj se najbližjim prijateljem, jim povej svoje občutke, ker ti bo tako lažje, povej tistim, ki jim najbolj zaupaš-družini). Predlagala bi ti tudi obisk psihologa, ker ti on ubistvu lahko 'pregleda' in se z njim pogovoriš o teh občutkih, ti predstavi zdravila, če je situacija resna... Js zaenkrat še nisem 'odkrila' nič takšnega, da bi mi pomagal pri teh socializacijah, tkoda ti žal ne morem svetovati, saj to še ugotavljam.
upam, da sem ti vsaj malček pomagala:)