Vprašanje o zgodbah
2
The lost one
Helou!
Ne vem kam bi napisala tole vprašanje, ker so na svetovalnici obljavljena vprašanja o odraščanju, ljubezni itd. To pa se ne dotika nobene od teh tem, tako da prosim povejte mi, kam bi lahko napisla to vprašanje, če ne sem (če sem ne ustreza, seveda).
No ampak, zanima me ali je zgodba še vedno tvoja, če je ideja prišla od umetne inteligence. Pač jaz nimam idej za zgodbo, ampak bi jo zelo rada napisala. Torej sem vprašala Chatgpt za ideje in ene so mi bile všeč, ampak ali to pomeni, da zgodba ni moja? Pač a ni point zgodbe, da se rodi v glavi pisatelja/pisateljice ter jo ta lahko dodela s pomočjo drugih ljudi? Mogoče se pa motim. Hvala za odgovore!
Ne vem kam bi napisala tole vprašanje, ker so na svetovalnici obljavljena vprašanja o odraščanju, ljubezni itd. To pa se ne dotika nobene od teh tem, tako da prosim povejte mi, kam bi lahko napisla to vprašanje, če ne sem (če sem ne ustreza, seveda).
No ampak, zanima me ali je zgodba še vedno tvoja, če je ideja prišla od umetne inteligence. Pač jaz nimam idej za zgodbo, ampak bi jo zelo rada napisala. Torej sem vprašala Chatgpt za ideje in ene so mi bile všeč, ampak ali to pomeni, da zgodba ni moja? Pač a ni point zgodbe, da se rodi v glavi pisatelja/pisateljice ter jo ta lahko dodela s pomočjo drugih ljudi? Mogoče se pa motim. Hvala za odgovore!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
če si ChatGPT prosila samo, da ti da nekaj podatkov iz katerih bi ti ustvarila zgodbo potem je ta zgodba še vedno tvoja ker iz teh podatkov lahko sestaviš veliko različnih zgodb.
Če pa ti je celotno zgodbo napisal ChatGPT potem to ni tvoja zgodba.
Je pa možnost da iz podatkov ustvariš zgodbo res fajna da boš nekega dne tudi ti postala pisateljica.
Pisatelji in pisateljice so na začetku svoje kariere najprej tudi po spletu brskali in iskali kaj mladi, odrasli in otroci radi beremo. Nato pa so iz različnih knjig ki so jih prebrali dobili ogromno domišljije s katero so kasneje začeli ustvarjati zgodbe in celo dolge knjige.
Upam, da sem ti pomagala,
MEDVEDEK :bear:
če si ChatGPT prosila samo, da ti da nekaj podatkov iz katerih bi ti ustvarila zgodbo potem je ta zgodba še vedno tvoja ker iz teh podatkov lahko sestaviš veliko različnih zgodb.
Če pa ti je celotno zgodbo napisal ChatGPT potem to ni tvoja zgodba.
Je pa možnost da iz podatkov ustvariš zgodbo res fajna da boš nekega dne tudi ti postala pisateljica.
Pisatelji in pisateljice so na začetku svoje kariere najprej tudi po spletu brskali in iskali kaj mladi, odrasli in otroci radi beremo. Nato pa so iz različnih knjig ki so jih prebrali dobili ogromno domišljije s katero so kasneje začeli ustvarjati zgodbe in celo dolge knjige.
Upam, da sem ti pomagala,
MEDVEDEK :bear:
1
The lost one
Res hvala ti. In chtgpt mi ni napisal celotne zgodbe ampak samo idejo, torej nekaj podatkov, kakor si rekla. Glede medvedka pa je vse v redu.❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pomoje ce ti je napisal samo ideje ni nic narobe, saj tudi ko beremo knjige je v kakšnih precej podobnih stvari, tudi pisatelji se iz zgodb ucijo jn iz njih crpajo navdih. Komaj cakam na tbojo zgodbo ce jo bos objavila!!!
Lepe počitnce, ginger210
Lepe počitnce, ginger210
1
The lost one
Hvala ti. Pa tudi rebi lepe počitnice.❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Point zgodbe je da izhaja iz pisateljeve/čine domišljije. Seveda pa lahk AI uporabljaš za inspiracijo... Men je sicer najboljše iz lastne domišljije, sam dobim inspiracijo iz rl. Pa fanj je če poveš da je bil vsaj delček ideje AI...
Komaj čakam da preberem zgodba :D
Komaj čakam da preberem zgodba :D
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
