"Okej. Verjetno sem bedak, ker ti to pišem in še bolj verjetno zvenim kot manipulator, ampak Echo, še vedno te ljubim. Skupaj sva bila štiri, skoraj pet mesecev in seveda bi moral spoštovati tvoja čustva ampak poznaš me, ne morem, zato ti moram to povedati. Občutek imam, da sva šla narazen samo, ker ti nisem mogel pisati zaradi mojih staršev. Povsem možno je, da se motim in le iščem nek prazen odgovor, še vedno pa pogrešam kar sva imela, še preden se je vse zrušilo." Za nekaj časa je dvomil v svoje sporočilo, res je zvenel kot manipulator. V tistem trenutku pa mu je nekaj šinilo v glavo in odločil se je, da ne bo več razmišljal o temu, ali ga bo Echo potem zasovražil. Kevin in Echo sta bila morda še vedno prijatelja, vendar Echo skoraj nikoli ni več imel časa za pogovore, s to dvo mesečno luknjo, ko Kevin ni imel tako rekoč nobenega stika s svojim, sedaj bivšim fantom pa so bili pogovori še bolj nerodni. Poslal je sporočilo in takoj za tem se mu je zdelo kot, da so se njegova pljuča porušila. Začel se je tresti in v glavi mu je brnelo kot da bi bil tam notri čebelnjak. Kevin ni vedel kako dolgo je minilo preden se je zaslon njegovega telefona zopet prižgal. Ni bil Echo, pisala mu je Aisha. Pa vendarle, ko je odprl aplikacijo je videl, da je Echo sporočilo prebral pred sedemindvajsetimi minutami. Je vse uničil? Odločil se je, da občutek ignorira in pogledal kaj mu ob enajstih zvečer piše Aisha.
"Hejjj, kako si?"
"Če sem iskren, ne vem. Ti?"
"Jaz sem okej:). Kaj je narobe?"
"Pa saj nisem rekel da je kaj narobe" Aisha je imela sposobnost, da je z drugega konca države ugotovila če je nekaj narobe. Kevina to ni motilo, vsaj ne do zdaj.
"Okej, če ti tako praviš" Na srečo ni vrtala vanj. Sedaj je bilo že skoraj eno uro od kar je Echo prebral sporočilo.
"Predvidevam, da sem vse uničil." Tudi tokrat je trajalo le nekaj trenutkov da je prebral sporočilo.
"Ne, seveda nisi! Samo nisem vedel kako naj reagiram, tudi jaz si želim da bi bilo vse zopet po starem, razen tega, da sva skupaj."
"Torej hočeš vse, pa vendarle nič." Kevin je začutil jezo in žalost in- pravzaprav sploh ni vedel kako se počuti, samo hotel je da se ta občutek neha.
"Glej, tudi jaz bi rad, da sva vsaj prijatelja, ampak je čudno. Jaz te še vedno ljubim in ne kaže, da se bo to spremenilo."
"Ah daj no, seveda se bo spremenilo!"
"Morda. Ampak še vedno sem višji od tebe."
"DOBESEDNO SVA ISTE VIŠINE!"
Od tega trenutka dalje ni nihče rekel niti besede o tem, da sta bila kdaj skupaj, vendar Echo je vedel, da Kevin o tem razmišlja vsak dan medtem, ko je Kevin bil iz dneva v dan bolj siguren, da je imel prav, njegova čustva se ne bodo spremenila. Ali pač?