*roza*Zdravo!*roza*
To zgodbo sem napisala po resnični zgodbi, malo je tudi izmišljeno.



*zelena**i*Žrtvovanje za ljubezen*zelena**i*


5.03.2017
Zdravo dnevnik!
Ime mi je Klara, stara sem grozno dolgih in brezveznih 13 let.
Kot veš živim v New Yorku že dve leti in je super. Danes se je nekaj zelo
pomembnega zgodilo. Komaj čakam, da ti povem. Torej bil je prelep dan
in kar naenkrat je začelo snežiti. To je bil prvi sneg to leto, zato so vsi
otroci so šli ven, da bi ga občutili. Avti so začeli dirkati in to je pomenilo,
da niso pazili na nobenega, ki je bil na cesti. Skoraj vsi. Razen enega
fanta, ki je bil na kolesu in je opazil, da je mene skoraj povozil avto.
Takrat je spustil kolo in prišel na pomoč k meni. Seveda sem se delala,
da mi ni nič ampak je vztrajal, da grem v bolnišnico. Šla sva. Povedal
mi je, da mu je ime Kristian. Zaljubila sem se v njega. Ko sva bila v
bolnišnici so ugotovili, da imam zlomljen nos. Preden sem šla domov
me je vprašal za telefonsko. Povedala sem mu, da mi je telefon
povozil avto. Moj telefon je bil čisto uničen. Najhuje je bilo, da mu
nisem mogla dati telefonske, ker to pomeni, da se
*modra*NIKOLI*modra* več ne bova videla. Vsaj mislila sem tako.
Čez dva dni je spet snežilo. Avti so spet dirkali in vse je bilo isto kot
zadnjič, zato sem se odločila, da ostanem notri. Pol sem se spomnila,
da sem zaradi nesreče srečala njega zato sem se odločila, da
grem ven. Avto je zapeljal pred mano in pol sem zagledala Kristiana.
V svoji glavi. Avto me je povozil in začela sem umirati. Kristiana ni
bilo od nikjer. Razen v moji glavi. Upala sem, da me bo rešil, ampak
me ni. Hvala bogu so prišli rešilci in me rešili. Govorili so mi, da je
nekdo prišel k meni na obisk in to ni bil noben drug kot Kristian.
Sam čudno sem gledala kako je to možno in med tem gledala na
aparat, če sem še živa ali je zares tam. Vprašala sem ga kako je
možno, da je tu in mi je povedal, da je bolnišnici dal telefonsko v
primeru, da sem spet tam in da se mi kaj zgodi. Potem je pa mene
vprašal zakaj sem jaz tam. Odgovorila sem mu, da sem se žrtvovala
za ljubezen, ker sem slutila, da če se mi kaj zgodi, da bo on z menoj
tam. Rekel je, da je skoraj, da vedel, da bom spet pristala danes v
tej bolnišnici, ampak mi ni hotel povedati zakaj. Zdaj razumem.
Kupil mi je telefon in končno sva si izmenjala telefonski. Ampak to ni
bilo več potrebno, ker sem ugotovila, da hodi na isto šolo kot jaz in
da ga prej nisem opazila, ker sem sovražila šolo in velikokrat sem
razmišljala, da bi šla na drugo šolo ampak zdaj sem bila prepričana,
da dokler bo on na tej šoli ostanem tu. On je sicer 9. razred jaz pa
sedmi ampak mi je rekel, da me ima zelo rad. Jaz pa njega.



5 let kasneje,...


5.03.2022
Zdravo!
Danes je dan ko sem našla dnevnik, ki ga že tak 3. leta iščem.
Zdaj sem prebrala kaj sem napisala pred 5. leti in ne morem verjeti.
Danes pred tremi leti me je Kristian vprašal če bi bila skupaj. Jaz
sem seveda rekla DA.
Res ne morem verjeti kakšno srečo v nesreči sem imela. Pa tudi
ne morem verjeti kako neumna sem bila, da sem skočila pred avto.
Ampak ljubezen je nora.
Vedno sem bila zelo nora, ampak ne tako zelo. Pa kaj važno je, da
sem preživela.
—------------------------------------------------------------------------
Upam, da Vam je všeč. Predvideno bo to samo en del ampak možno je tudi ,da jih bo več. Datumi so izmišljeni.
Šolka
bye