Ko se starši ločijo

Rokometašica nam je napisala pismo, ki ga je težko prebrati brez cmoka v grlu. Njeni starši so se pred kratkim ločili in je zelo žalostna. Večkrat joče, včasih kar brez posebnega razloga, drugič pa zato, ker se ji zazdi, da je vse, kar je poznala, izginilo. Poleg ločitve jo je zelo prizadelo še nekaj: ugotovila je, da imata oba starša že nova partnerja. »Jaz sem ful jezna in nočem, da se kdo drug pridruži familiji,« je zapisala. Strah, jeza, razočaranje in občutek ogroženosti so se v njej pomešali v kup čustev, ki jih je težko obvladati.

Takšna izkušnja je zelo pogosta. Ko se starši ločijo, najstniki pogosto dobite občutek, da je vaš svet razpadel. Tudi če razumete, da so se starši razšli zaradi svojih težav, je sprememba, ki jo doživite, ogromna. In ko starši še hitro vstopijo v nov odnos, se lahko prebudi občutek, da se nekdo neznan vsiljuje v prostor, ki je bil nekoč samo družinski. To ne pomeni, da si ne želite, da bi bili starši srečni – pomeni le, da vaše čustvene potrebe trenutno niso usklajene s hitrostjo sprememb okoli vas.

Rokometašičino pismo je dober vpogled v to, kar doživljate mnogi v podobni situaciji: izkušnjo velike spremembe, ki jo je težko razumeti, in občutek, da je vsega naenkrat preveč. Zato je koristno povedati, kaj se med ločitvijo dogaja z vašimi čustvi, zakaj so reakcije tako intenzivne in kako si lahko v takšnem obdobju pomagate.

Žalost, ki pride v valovih

Žalost po ločitvi staršev ni enkratna reakcija, ampak proces. Pogosto jo opisujete kot valove, ki prihajajo in odhajajo. Nekateri dnevi so videti povsem običajni, nato pa pride trenutek, ko se povrnejo spomini in občutek izgube. To ni znak šibkosti, ampak normalen del čustvenega prilagajanja. Ne žalujete za starši – temveč za obliko družine, ki je ne bo več.

Možgani potrebujejo čas, da razumejo in sprejmejo tako veliko spremembo, zato se čustva vračajo postopno.

Jeza

Jeza, ki jo je opisala Rokometašica, je pogosta. Lahko se jezite na starše, na situacijo, na nove partnerje ali celo nase. Jeza se pojavi, kadar čutimo, da smo izgubili nadzor nad pomembnim delom svojega življenja. Ločitev je odločitev odraslih, na katero nimamo vpliva – zato se notranja napetost pogosto pokaže kot jeza. Pomembno je vedeti, da je jeza pogosto način, kako se branimo pred prevelikim stresom. Za njo se skoraj vedno skrivajo strah, žalost ali občutek zapuščenosti.

Krivda

Veliko se vas po ločitvi staršev počuti krivih. Čeprav ni nobenega razumnega razloga, nekateri skrivaj verjamejo, da se starši morda ne bi ločili, če bi ravnali drugače: če bi bili bolj pridni, če se ne bi kdaj sprli, če bi imeli boljše ocene … A to seveda ni res. NIKOLI nisi TI KRIV/A za ločitev staršev niti je nisi mogel/la preprečiti. Tako so se odločili izključno starši in vzrok so njihovi odnosi.