Trema

Najbrž ni nikogar med nami, ki vsaj kdaj v življenju ne bi začutil cmoka v grlu, začinjenega z obilico strahu, ko je stal pred publiko in moral nekaj povedati ali celo nastopati na predstavi. Čeprav začnemo nastopati že v vrtcu, pa se je treme pred nastopom težko znebiti. Vsi gotovo  poznamo potenje rok, slabost, vrtenje v glavi in občutek teme. Trema pa se ne pojavi le pred nastopom, testi ali spraševanjem, tremo imamo tudi na prvem zmenku, pred starši, če je treba povedati kaj zelo neprijetnega in še bi lahko naštevali. Pa lahko tremo preženemo? Je trema res lahko tudi koristna?

Trema je sorodnica strahu. Strah pa je čisto običajno čustvo in tako kot vsa druga čustva je na svetu zato, da nas oblikuje in v ravno pravšnji količini koristi. O čustvih ste lahko več prebrali v septembrski Veseli šoli in ugotovili, da je čustva krasno imeti (še posebej čustvo ljubezni), a kaj, ko imajo tudi svojo temno, zloveščo plat. Težko jih je ohranjati v ravno pravi meri. Kot vsa čustva ima tudi strah svoj namen. Verjetno brez strahu celo ne bi preživeli, saj bi se že naši daljni predniki izpostavljali situacijam, ki bi jih pokopale. Strah je torej koristen. Opozarja nas na nevarnosti, zaradi strahu smo bolj previdni, vedemo se bolj razumno. A kaj, ko ta strah včasih dobi nepredvidljivo moč in razsežnosti. Sprevrže se v najbolj neverjetne podobe in grozi tudi tam, kjer v resnici ni nobenega razloga za preplah in previdnost. Če so čustva premočna in nas »držijo v šahu«, postanejo hudo moteča in življenje zelo naporno. Naša naloga je, da se naučimo čustva »vzeti v svoje roke«, da se ne razpasejo preveč.

Kdaj trema ni več koristna?

Strah in z njim tudi trema sta normalna spremljevalca v življenju večine ljudi. Nikar ne verjemite tistim, ki trdijo, da jih ni nikoli strah in da nikoli nimajo treme. S tem ni popolnoma nič narobe. Manjša trema pripomore, da smo bolj zbrani, da še enkrat premislimo, ali smo morda kaj spregledali, da se dobro pripravimo, da situacije ne podcenimo in da damo vse od sebe, torej pokažemo najboljše, kar je v nas, ali vse svoje znanje, če pišemo test.

Zmerna trema poveča aktivnost možganov in telesa, ki v ta namen aktivira dodatne rezervne sile, in je zato koristna reč. Težava nastane, ko trema preide v stanje popolne prestrašenosti, do prave panične reakcije. Takrat proizvedemo preveč odvečne energije, kar privede do tresenja rok, slabosti, vrtoglavice in še mnogih neprijetnih reakcij. Strah pred preizkušnjo je popolnoma prevladal in trema je pokazala svoje zobe.

Ko trema prevlada

Vse nastane v glavi, v naših možganih, v naših mislih in predstavah. Naše dojemanje situacije je preveč strašljivo in ogrožajoče. Zgodi pa se navadno tistim, ki premalo verjamejo vase, v svoje sposobnosti in znanje. Ki se premalo cenijo, ali kot se bolj strokovno reče, imajo slabo samopodobo. Po navadi so starši tisti, ki nam pokažejo, da smo veliko vredni. Če nas imajo radi, nas sprejemajo takšne, kot smo, nas podpirajo, gradimo dobro samopodobo. Kasneje na samopodobo vplivajo še druga okolja, kot so na primer šola in vrstniki, pa tudi druge okoliščine, ki smo jim izpostavljeni. A tudi takrat so starši varno zavetišče in pribežališče, če se nam zgodi krivica ali če česa ne zmoremo. Žal pa vsem otrokom takšna varna družina ni dana. Pri nekaterih ljudeh pa tudi topla družina ni dovolj. Preprosto so preveč kritični do sebe in si ne verjamejo. Dovolj je ena slaba izkušnja, da se njihova samozavest skrha. Takrat premagovanje strahu in treme postane težka naloga.