IT_julij19

Sprostitvene igre

 

Videoigre številni povezujejo z nasiljem in hrupom, bliskanjem, spori in tekmovalnostjo. Roko na srce to drži za marsikateri tovrstni izdelek; navsezadnje se je v čisto prvi videoigri Spacewar, ki je nastala še v šestdesetih letih minulega stoletja, v vesolju bojevalo dvoje vesoljskih plovil. Danes so najbolj odmevne igre, v katerih se na bojnem polju znajde po sto posameznikov in na kraju preživi le eden (Fortnite, PUBG), vojskovalne strategije, kot sta League of Legeds in DOTA 2, bojišča s kartami, kot je Hearthstone, in epsko kinematografske samotarske odprave z bombastičnim odstranjevanjem gromozanskih sovražnikov, kot je God of War. Ne, videoigram res ne manjka direndaja in rompompoma.

 

A to seveda še ne pomeni, da so vse videoigre takšne. Navsezadnje ne merimo vseh filmov z vatlom, ki ga je postavil Michael Bay, in literature ne po akcijskem šundu za mlade odrasle. Ne manjka bolj umirjenih in intimnih iger, med temi pa so tudi takšne, ki najbolj poudarijo sprostitveno in razmišljujočo (a ne trapasto in plitko!) izkušnjo brez izziva v pravem pomenu besede. Tradicionalni gamerji nad takšnimi izdelki dostikrat vihajo nos in nekaterim celo posmehljivo pravijo simulacije hoje, toda videoigre že dolgo niso namenjene le dvajsetletnim juncem z refleksi munga, temveč malodane vsem.

 

Več v julijskem Pilu.