IT_september19

Samodejne bojevalnice

 

Šahovska deska je podlaga številnim alternativam tej starodavni igri, od dame do japonskega šaha. A redkokdo si je mislil, da bo leta 2019 nastala še ena, ki je izredno priljubljena – in ne spada med tiste, ki jih igraš na otipljivi deski, marveč vlada digitalnemu prostoru. Reče se ji auto chess, »samodejni šah«, in je najbolj uspešna videoigrna zasnova tega leta, podobna battle royalom (igram, v katerih se sto igralcev spopade in je zmagovalec tisti, ki preživi), herojskim streljankam, igram MOBA in podobnim konceptom iz prejšnjih let.

 

Kdor ve, kako se premikata kralj in kraljica, ter razume izredno kompleksnost »kraljevske igre«, se zdaj najbrž praska po glavi, češ, kako je lahko šah samodejen. Je to morda šah, ki ga igra dvoje računalnikov? Ne, ne. Težava je tem, da je auto chess napačno poimenovanje, ki izvira iz zgodnjega primerka žanra. Veliko primernejše ime je auto battler ali samodejno bojevanje, ki opiše srž početja. Igralci namreč na šahovsko ploščo osem krat osem polj postavljajo enote, ki se nato same od sebe spopadejo in odločijo o zmagovalcu. Pa je to zanimivo? Je, kajti finta je v vsem, kar se dogaja prej in pozneje.

 

Več v septembrskem Pilu.