justi_julij19

Justi v julijskem Pilu odgovarja na naslednja pisma:

 

Hello, teta Justi, zdi se mi da ni treba poudarjati, kako dobra oseba si, ampak tule je moj problem. Jaz imam disforijo. To je pač bolezen, pri kateri misliš, da je tvoj spol drugačen kot tisti, v katerem si rojen. Se pravi, mislim, da sem fant in želim biti, ampak moji starši tega ne spoštujejo. Tudi rad imam punce in obnašam se kot fant, se tako oblačim. Prosim, pomagaj mi!

 

DepressedPatrick, 13 let

 

Hej Teta Justi!

Nočem te nadlegovati, a se mi zdi, da imam probleme.

  1. S sošolcem sva se dobila na igrišču zraven nekaj punc. Punce so bile iz neke druge šole, meni čisto neznane, njemu pa bližnje prijateljice. Pogovarjali smo se o raznih stvareh, ko je moj prijatelj z njegovo punco odšel na samo. Bil se blizu in ugotovil sem, da sta se poljubljala. Vse mi je bilo zelo čudno in nerodno, pa tudi vedel nisem, kaj naj naredim. Pozneje sem ga vprašal, kaj je delal in povedal mi je, da sta se »zalizala« in da to delata vsakič, ko se vidita. Nisem mogel verjeti. Vprašal bi te, a je to pogosto, ta ljubezen pa to, zato ker se mi zdi, da bom za vedno samski, vsi zmenki so šli čisto narobe, kaj šele poljubljanje, jaz pa res ne vem, kaj delam narobe.
  2. Doma imam krasno družino, o vseh stvareh se razumemo, a nekaj je narobe. Moja mama pije. To je res problem, saj se stvari zalomijo, ko pride na vrsto še ati. Pogosto se prepirata in po navadi pride do psihičnega in fizičnega nadlegovanja, jaz pa tega ne morem gledati. Zgodilo se je že tudi to, da je mama poklicala policijo, ki pa še danes ni ukrepala, zato se mi zdi, da je naša družina v začaranem krogu, ki se ne konča.

Res bi bil vesel tvoje pomoči.

 

Zaskrbljen, 13 let

 

 

Hey!

Vem, da mi boš znala pomagati in res upam, da mi odgovoriš.

Všeč mi je fant, ki je starejši od mene (hodi v 9. jaz pa v 7. razred).

Že nekaj časa ga »opazujem«, pa mi od začetka ni bil ne vem kaj všeč. Trenira košarko in jaz tudi. Ko pa sem enkrat trenirala z njim, me je obletel nenavaden  občutek. Srce mi je začelo razbijati in v obraz sem čisto zardela (prav gotovo ne zaradi treninga:). Od takrat naprej mi srce poskoči vedno, ko ga zagledam na šolskem hodniku. Sicer je zeloo prijazen in vljuden, vendar nisem prepričana, kako bi odreagiral, če bi mu povedala, da mi je všeč. Problem pa je v tem, da ne vem, kaj on čuti do mene! Včasih ima nekakšne fore z mojimi sošolkami in vedno ko vidim, da začnejo hodit za njim, postanem zelo ljubosumna, čeprav vem, da z njimi nima nič. Prav tako nima punce. Moja mami mi večkrat omeni, kako je simpatičen (enkrat mi je celo rekla »kako lep par bi bila vidva«, ampak mislila je čez nekaj časa, ko bova starejša). Nikoli se še nisem počutila tako odvisno od nekoga. Res je, da ga ne vidim vsak dan in to me zelo razžalosti. Ne vem, kako bom preživela počitnice in sledeče dni, ko pa gre čez dva tedna iz naše šole:( Imela sem že nekaj simpatij, vendar jih ta fant stokrat prekaša. Zaradi njega še komaj sledim, kaj se dogaja okoli mene. Čisto sem zasanjana in on je moja edina misel. Torej če povzamemo … Gre se zato, da sem zaljubljena v izredno simpatičnega in prijaznega devetošolca, ki bo kmalu odšel iz naše šole, jaz pa ne vem, kako mu naj povem, da mi je všeč. Če se le da poskušam preživeti  čim več časa v njegovi bližini, ampak ne vem kaj on čuti do mene … Justi, pomagaj mi, saj čas beži in ne vem, kaj naj storim!!!??? Upam, da najdeš moje pismo in mi odgovoriš! Hvala že v naprej … lp

 

Love bird, 13 let

 

 

Odgovore preberi v julijski številki Pila.