tiinjaz_februar2020

STARŠI SE LOČUJEJO

 

V Pilov nabiralnik je prejšnji mesec prispelo žalostno pismo o tem, kako težko je, ko se starši ločijo in si potem preko otrok še naprej nagajajo. Hudo mi je, ko vam tole pišem, ker sem tudi sama ločena in vem, kako težko je na eni strani staršem, na drugi pa vam, otrokom, ko družina razpade na dva kosa. Ko izgine občutek varnosti in se poleg žalosti prikrade še strah, kako bo življenje teklo naprej, kdaj in koliko boš videl enega ali drugega od staršev, ali se bo treba seliti iz domačega okolja, kaj, če bo v družino vstopil zdaj še kdo drug … Nehote se prikradejo pred oči vse grozne pravljice o mačehah in pastorkah – cel kup črnih misli torej.

 

Ko se prva žalost in strah poležeta, se stvari  po navadi utirijo v  bolj ali manj normalen red. Ker je danes ločenih družin zelo veliko (vem, v bolečini in žalosti to bolj malo pomaga), je k sreči tudi pomoči takšnim družinam več, kot je je bilo včasih. Kar pomeni, da bosta morda tvoj oče in mama znala malo bolj pametno ravnati v okoliščinah, ki so se zgodile. Kajti tvojim staršem je najbrž zelo težko, zato v žalosti, jezi in obupu lahko naredita kar nekaj neumnosti. Ampak k sreči se lahko vsi obrnete po pomoč in po nasvete, da bodo stvari po ločitvi tekle lažje.

 

 

Nadaljevanje preberi v februarski številki Pila.