tiinjaz_september19

NIHČE ME NE MARA

Včasih se v razredu ne počutimo dobro.  Ali celo v šoli.  Zdi se nam, kot da nismo nikomur mar, kot da nas nihče ne mara. Da vsak korak, ki ga naredimo, naredimo narobe in vsako besedo, ki jo izrečemo, izrečemo narobe ali celo bedasto. Poznate ta občutek?

Ja, to je tisto, ko strnemo občutke in rečemo – nihče me ne mara. V oči stopijo solze in občutek žalosti in nemoči je grozen. Skoraj vsakemu od nas se kdaj to zgodi, začetek šole pa je trenutek, ko nas je malo strah, kako bo, kaj bo novega, se bodo slabi občutki še celo stopnjevali.

VSE MINE

A naj vas potolažim, taki dnevi minejo tako, kot so prišli. Kako to? Ker to preprosto ni res. Velikokrat v življenju smo iz tega ali onega razloga preveč občutljivi, ne vidimo stvari takšnih, kot so v resnici. Čisto nedolžnim besedam pripisujemo preveč pomena ali pa jih popolnoma napačno razumemo. Sploh, ko še iščemo svoj prostor pod soncem. In vi ga intenzivno iščete.

 

Nadaljevanje preberi v septembrski številki Pila.