-1
0

Heyla!
Za zacetek nekaj pravil, ki ste si jih najbrz ze prebrali:
– tekmuje lahko kdorkoli, ampak se mora ‘prijaviti’ spodaj je prijavnica

PRIJAVNICA:
ime na pilu:
naj knjiga:
naj zgodbica na Pilovi pisalnici:
naj slika (lahko quote ipd):

– jaz vam bom dala eno sliko iz katere boste morali vi zgodbico sestaviti. dala vam bom tudi napotke torej kaj se v zgodbi zgodi, ključne besede ipd. časa boste imeli en teden
– prosim vas, da se ne kregate
– TOČKOVANJE, IZPADANJE, ZNAKI:
ocenjevala bom s točkami od 1 – 10 (1- najslabše; 10- najboljše). vse točke, ki jih boste dobili se bodo seštele in tisti, ki o imel po vsakem drugem krogu najmanj točk bo izpadel.
+ opravljeno
× neopravljeno (trije × izpadeš)
* popravi
– novi izzivi bodo prišli verjetno enkrat ob koncu tedna oz. ko bom imela čas
– če vas še kaj zanima napišite pod komentar

Tukaj je prvi izziv:
-slika: https://goo.gl/images/H3ZbQX
-naloga: napisi kako je ta fotografija nastala. Torej kako je prislo do te slike. Kje sta punci bili ipd.
-kljucna beseda: POTOVANJE
-Casa imate do te nedelje, če nimate časa da izziv opravite mi napišite , saj drugače dobite ×
-Zgodba mora biti KRATKA in JEDRNATA

PRIJAVLJENI:
-Miša
–gaja
–Anonymous
–Street girl
–Sarčica
-Art3mis
– Naja
**********
Oprostite za slovnične napake 🙂

Se slisimo, ♡

0
0

Bili sta Mia in Lia. Bili sta BFF. Nekega dne sta se dogovorili da bosta šli skupaj na izlet na morje. Nista čisto vedeli kako se ta kraj imenuje a vedeli sta da sta šli na prekrasno potovanje. Tam sta si Krek najprej ogledali in se ob pogledu na sladoled nista mogle upreti. Kupili sta ga. Svoja najljubša oku z velikim užitkom polizali saj je bil tukaj se veliko boljši kot doma. No tam na morju sta se imeli neizmerno lepo! Tam sta ostali dober teden.zadnji dan nista hoteli oditi saj je bilo prelepo!odsli sta do morja na najlepšem delu sta prisili nekega gospoda če ju slika. Dvignili sta roke se zahihitali in gospod ju je slikal. Tako je na tem potovanju nastala ta slika ker sta punci tako uživali sta to veselje hoteli deliti z vsemi zato sta mislili da če bosta dali sliko na splet bojo drugi vsaj lahko videli kako se imaš lahko lepo. Tako je ta slika nastala in pristala na spletu.

0
0

Jaz sem v starostni skupini B

0
0

Oprosti, ker je malo dolgo, vendar ko začnem pisati se razpišem in preprosto ne morem na krajše. Razumela bom, če ne bo v redu.

Sedela sem na vlaku in gledala skozi okno. Vedela sem, da bomo kmalu prispeli, saj sem s kotičkom očesa opazila morje. Nasproti mene je sedela moja najboljša prijateljica Zala. Tudi ona je bila vznemirjena. Dobro sem vedela zakaj.
Ko sva bili majhni, sva se spoznali točno na kraju, v katerega pravkar potujeva. Natančneje na razgledni točki, na vrhu pečine. Od tistega dne sva nerazdružljivi.
»Nina!« me je iz spominov prebudila Zala »stavim, da lahko uganem o čem razmišljaš« je rekla in se zarežala.
»No pa daj« sem se nasmehnila.
»Razmišljaš o dnevu, ko sva se spoznali in postali prijateljici« je rekla in se začela smejati.
»Le kako si uganila?« sem sarkastično vzkliknila ter se zasmejala.
»Ugani kaj sem našla« je čez nekaj trenutkov rekla Zala in začela brskati po torbi.
»Nimam pojma« sem ji odgovorila in se radovedno nagnila naprej, da bi videla kaj išče.
Iz torbe je potegnila debel album s fotografijami. Tako hitro je začela listati po njem, da sploh nisem videla slik, ki so bile noter.
Čez čas je začela listati počasneje dokler se ni ustavila na točno določeni strani. Pokazala mi je na eno izmed fotografij.
Takoj sem jo prepoznala.
Fotografija je nastala na razgledni točki, na dan, ko sva se spoznali. Kako majhni sva bili takrat!
»Takoj, ko prispemo morava obvezno na to razgledno točko« sem rekla in še vedno občudovala fotografijo.
»Ne bo ti treba dolgo čakati« je navdušeno vzkliknila Zala in pokazala skozi okno. Vlak se je peljal vse počasneje, kar pomeni, da bomo kmalu prispeli!
Mrzlično sva začeli grabiti svoje stvari, samo, da bi čim prej prišli dol z vlaka. Ko bi se le že ustavil!
Na srečo nama ni bilo več treba čakati dolgo, saj sva bili čez pol ure že skoraj na vrhu razgledne točke. Morda bi bilo vseeno bolj pametno najprej iti v hotel in odložiti svojo prtljago, vendar sva bili preveč trmasti in preveč neučakani za to.
Čez par minutk sva prisopihali na vrh. Zgoraj je bilo čudovito. Sonce je prijetno sijalo, morje pa je bilo sinje modro. Komaj čakam, da greva plavat!
Vse je izgledalo točno tako kot se spomnim.
Prtljago sva zmetali na kup pri eni izmed klopc. Trenutno se nama ni zdela pomembna.
Zala je iz nahrbtnika vzela kamero. »Ta čarobni trenutek tega potovanja morava ovekovečiti«. Stopila je do prijetnega para nekaj metrov stran. Videla sem kako je navdušeno zaploskala z rokama in jima podala kamero. Obrnila se je proti meni in mi pokazala naj pridem.
Prijeli sva se za roke in stopili na klopco, tako, da sva gledali morje.
Roke sva dvignili v zrak in zakričali od navdušenja, medtem, ko naju je par slikal.

0
0

Jaz sem v B)

🙂

0
0

Anonymous nic nimam proti malo daljsim delom. Ti se kar razpisi, ce se zelis 😉

OPRAVLJENO:
-Miša
–gaja
–Anonymous +
–Street girl
–Sarčica
-Art3mis
– Naja +
************
+ opravljeno
× neopravljeno (trije × izpadeš)
* popravi

0
0

hojla
A lahko prosimmm jaz danes napisem pravljico ker včeraj nisem mogla.
Mami mi je fon uzela ker sem bila predolgo na njem in nisem mogla dokonca napisat. A mi date še eno možnost plis?

0
0

Dnevniški zapis za junij 29
___________________________
Z Klaro sva sedeli v avtomobilu zadaj. Odpeljali sva se na najljubšo plažo iz otroštva. Za nama je šla tudi moja sestrica Mia. Klara se je spomnila, da sva kot otroka radi plezali po klifih in zapomnila si je pot, zato sva tja tudi odšli. Mia se je ves čas pritoževala, ker se je avto po makadamski cesti zelo tresel. Nekajkrat smo se morali tudi ustaviti.
Prispeli smo na plažo in povzpele smo se na klif. Klif, kjer smo bili v otroštvu so podrli in tam postavili most z ograjo iz katere skačejo dol v morje. Mio sva prosili, da naju poslika pred, med in po skoku in tako je tudi nastala priložena fotografija. To potovanje mi je obudilo veliko spominov.

Upam, da je dovolj ampak ne prekratko.

0
0

Lahko bi bla kdaj tudi tema povezana z kakšnimi mitološkimi živalmi. (unicorn)

0
0

Vov to je res zabavno pisat zapolni ti prosti cas , zabavno je pa se super je za tiste ki radi delajo zgodbe in imajo radi slovenscino super je!

0
0

Jaz sem v B starostni skupini

0
0

Bila je družina. Mama,oče in dvojčici. Starša sta bila ločena. Mama je bila revna oče pa zelo premožen. Deklici sta se vsak teden menjavali. 1. teden je bila ena pri mami, nasledniji teden pa druga. Ker ju starša nista marala, sta ju vsak teden pretepala. Nekega dne pa sta se dvojčici na skrivaj dobili. Sklenili sta, da bosta zbežali k svoji babici na morje. Spakirali sta si hrano, obleke, obutev, pijačo in vzeli sta še 1 fotoaparat. Ko sta starša spala sta se vsaka iz svoje hiše splazili na dvorišče in odšli do avtobusne postaje. Zjutraj sta se z avtobusom odpeljali do babice in ji vse to povedali. Babica ju je lepo sprejela in lahko sta živeli pri njej. Šli sta tudi na sprehod po vasi, ki je bila ob morju. Ko sta prišli do obale sta vzeli fotoaparat in se slikali. Tako je nastala ta slika. Ko sta deklici odrasli sta se skupaj preselili v mesto in si tam našli lepo hišico. Tam sta skupaj živeli. Dobili sta tudi super službo. Bili sta fotografkinji. Upam da je pravljica ok in da je bila vsaj komu všeč:)

0
0

Jaz sem v starostni skupini B

0
0

Jaz Anja in moja sestra Lea sma končale šolo, babi in dedi sta naju peljala na počitnice v Buenos Aires za 3 tedne. Čakala nas je še dolga pot. Med potjo sma z Leo zagledale gospo ki dela prečudovite slike. V prašale sma babi in dedka če se lahko slikama , babi ne rekla ne saj so slike res zelo drage.
Bile sma zelo žalostne, na vsak način sma ju hotele prepričati ampak ni uspelo. Prišli smo do hotela. Bile sma žalostne, nisma imele volje za nič, samo te slike sma hotele. Mislile sma da si bo babi v tem tednu premislila, a si ni . Odločile da boma sami nekako zbrali denar in si kupile slike, celi dan sma delali piškotke in limonado, odšle sma ven in prodajala vsak dan .
Prodajale sma 5 dni in končno sma zbrale denar. Bile sma zelo veseli da si boma la hko kupile slike. Odhitele sma domov in povedale babi. Čez 2 dni sma hotele še enkrat pešteti denar. Anja je odprla pedal ampak denarja ni bilo, iskale sma ga vse povsod ampak ga nikjer ni bilo. Spet sma bile žalostne.Hotele sma še prodajati a bilo je še samo 3 dni in nebi zbrale dovolj.Napočil je dan ko smo se odpravljali domov. Peljali smo se mimo tebfotograferke a babi je ustavila šli smi ven iz avta in rekla presenečenje.
Bili sma zelo ampak res zelo veseli da boma dobili slike.
Nasmehnili sma se in nastale je lepa slka.

Upam da je vredu.

  • gaja
    Aja in se opravičujem za slovnične napake . Nekaj jih je.
0
0

B

0
0

PRIJAVNICA
ime na pilu: Demosthenes
naj knjiga: The Hunger Games
naj zgodbica na Pilovi pisalnici: Od Art3mis, Omelas (vem ni avtorica, ampak mi je zgodba najbolj všeč)
naj slika (lahko quote ipd): https://binged.it/2jltmc7

0
0

Opeostite ampak jaz ODSTOPAM od tega tekmovanja ker mi je poginil pes in sem tako zelo žalostna da nemorem nič več pisati

0
0

Ne vem, če sem edina, ampak to tekmovanje se mi zdi čisto malo ne fer. Pa brez zamere. Ampak tukaj se lahko vidi, da so nekateri ljudje starejši in logično je da nekdo, ki je v nwm 7. razredu piše slabše kot nekdo iz 1. letnika. Samo povem, ker je to moje mnenje.

0
0

C

0
0

Vasica, ki se je dvigala visoko nad morje je bila večino leta zapuščena. V njej so ostale le posamezne družine, ki so imele tam kmetije ali pa so se poleti ukvarjale s turizmom. V vasi je živela tudi posebna deklica, katere edini prijatelj je bil gozd, ki je rasel na vrhu klifa.
Najraje je bila tam, v tišini obdana z visokimi drevesi. Rada je opazovala, kako se listje v krošnjah ziblje, ko zapiha veter. Opazovala je tudi kolonije ptic, ki so letele nad gozdom. Njen mali svet je bil skoraj popoln. Pa vendar so jo vaščani gledali z žalostjo v očeh. Spraševali so se, le kako bi bil lahko človek srečen v popolni tišini? Deklica je bila že od rojstva gluha. Njena mama je jokala dolgo v noč, saj je vedela, da bo deklica ves čas odvisna od družine. Nikoli ne bo zapustila vasi, saj si tega niso mogli privoščiti, sami ne bi uspelo, saj ni končala šolanja.

Poleti je bila vasica bolj živahna. Popotniki z vseh koncev sveta so se ustavili tam, da bi si pogledali lepoto tamkajšnje narave. Takrat pa deklica ni bila v gozdu. Staršem je pomagala delati v trgovini s spominki. Tega dela ni marala, saj so jo turisti nagovarjali. Ko bi vedeli, da jih ne razume. Pa vendar je vedela, da bo to v njenem življenju edino delo. Še svojih staršev ni razumela in oni niso razumeli nje. Le kako bi se znašla v svetu.
Vsak dan je srečala več sto ljudi. Stare pare, ki so se odločili za oddih ob morju, srečne družine in mlade, ki so si želeli avantur. Rada jih je opazovala, spraševala se je kakšna so njihova življenja. Nekateri med njimi živijo v visokih stolpnicah, katere je videla na slikah v eni izmed enciklopedij; ta oče, ki je sinu kupil sladoled, je imel v otroštvu sanje, da bi postal astronavt. Astronavt je tisti človek, ki nosi debel kostum z nenavadno čelado, tudi to je videla v enciklopediji. Vedela je tudi, da ljudje hodijo na potovanja. Tudi sama si je želela potovati, lahko bi rekli, da so bile to njene življenjske sanje. Rada bi se sprehajala preko starih mestnih ulic, raziskovala bi puščave in plula preko morij.
Ali so ljudje, ki pridejo v trgovinico tudi popotniki?
Njen najljubši dan je bil ponedeljek, saj je lahko takrat dan posvetila sama sebi. Ni ji bilo treba v trgovino. Tako se je naslonila na ograjo ob klifu in opazovala množice tujcev.
V rokah je stiskala polaroidni fotoaparat. Vsak prosti dan je posnela eno fotografijo, te pa je razstavljala na steni svoje sobe. Njena najljubša je bila tista, na kateri sta bili dve dekleti. Videti sta bili srečni. Deklica se je spraševala, če sta srečnejši, kot ona, ko je v gozdu. Potem pa sta splezali na najvišjo prečko ograje, ki je turiste ločevala od prepada. Pomagali sta si, da sta na prečki stali kot brezskrbni ptici, ki se pripravljata na vzlet. Deklico je prizor prevzel, saj se je sama že od nekdaj bala prepada. Le kako bi bilo, če bi imela prijatelja?

0
0

Jaz sem v starostni skupini B

Prikazujem 1 - 20 od 27 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*