6
0

1. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-1-
2. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-2-
3. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-3-
4. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-4-
5. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-5-
6. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-6-
7. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-7-
8. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-8-
9. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-9-
10. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-10-

To je za tiste, ki niste tako sledili zgodbi…
NAPAD
~ROSE~
Kaj? Kako? V meni se je nabiralo nešteto vprašanj. Prvo sem začudeno pogledala Lio, nato Billya in nato še sodnika. »Da, gospodična Hatersn? Želite?« Spomnila sem se da še vedno stojim na mestu. Vsa v zadregi sem sedla. »Emm. Nič, nič. Vse je v redu!« Vedela sem da me par ljudi začudeno gleda zato sem se potuhnila. Čez pet minut sem se spet spomnila! Strigoji!!!! Nagnila sem se k Lii. »Strigoje voham! Kaj naj storimo?« Nasmehnila se je in zmajala z glavo. »Jaja! Nahecala bi me ker sem jaz tebe. Ne bom nasedla.« Pa kako je tako zabita! Včasih bi jo kar udarila da neha! Vstala sem se. Vedela sem da bo to sramotno a mororala sem ukrepati. »Oprostite če motim… Bi lahko šla na stranišče?« Zaslišala sem hihitanje. Sodnik je prikimal in stekla sem skozi vrata. Sledila sem vonju, ki je vodil do kleti.
Bilo je zelo temno in mrzlo. Postajalo me je strah. Ni bilo prijetno. Iz torbe sem izvlekla srebrni količek. Vedela sem da se nikoli nisem borila z strigoji. Samo vadila sem obrambo in kam bi ga morala s količkom zadet. Držala sem ga trdno v roki. Začutila sem veder, ki je švignil mimo mene. Obrnila sem se a tam ni bilo ničesar. Počasi sem se obrnila naprej da bi nadaljevala pot po temnem hodniku. »Pozdravljena lepotička!« Pred mano je stala strigojka. Imela je zeleno vijolične oči, visoka je bila vsaj meter sedemdeset, imela je bledo kožo, podočniki so ji segali vsaj do ustnic, bila je vitke postave. Lepa je bila a zagotovo je v notranjosti grozna oseba! Še nikoli v življenju nisem videla nobenega strigoja. Zastal mi je dih. Čutila sem kako se tresem. Moja strah je tudi začutila strigojka. »Ali se me bojiš? Hahahahaha!« Njen glas je bil poln zlobe in veselja. Stresla sem se. Začutila sem mraz, ki je lezel po meni.
»N-ne! Kaj delaš tukaj? Je kdo s tabo!?« Nasmehnila se je… Ta obraz mi sploh ni bil všeč. Tako zelo psihopatski nasmešek ima. »Ne laži!« Focnila me je. V meni se je začela kopičiti jeza! »Ne bojim se te!!« To sem rekal tako na glas da se je strigojka stresla. »Tukaj sem z razlogom… Z prijatelji smo prišli pomalcati.« To je rekla z mehkim glasom. Začela sem stiskati pesti. Jeza se je tako hitro nabirala v meni da bi lahko kar počila. »Kako si srčkana, ko se kar tako jeziš. Ne skrbi ne bo bolelo.« Okoli mene sem videla nove obraze strigojev. Morala bi povedati vsem da bi evakuvirali stavbo in poslali varuhe. K meni je stopila strigojka, ki sem ravno govorila z njo. Prijela me je za vrat. Brcnila me je v noge da sem padla na kolena. Solza mi je stekla po licu saj sem vedela da je to moj konec. Videla sem dolge podočnike, ki so se približevali mojemu vratu.
Zagrizla je. Začela sem se tresti. Slišala sem svoje zvoke, ki so bili tako omamni. Drugi strigoji so se začeli približavati mojemu telesu. Strigojko so potisnili stran in drug strigoj je začel piti iz mene. Imela sem še moči da sem s tresočo roko dvigila količek. Strigoju, ki je ravno začel piti mojo kri sem količek potisnila globoko v srce. Zaslišala sem grozen glas. Količek sem držala v roki in se tresla. K meni je stopila strigojka. Tokrat je bila umazana z mojo krvjo na obrazu. »Kako si drzneš! Ti mala…«
»EJ! Pusti jo!« Pogledala sem za sabo odkoder je prihajal nizek moški glas. Iz teme je prikorakal znan moški. Nekje sem ga že videla. Obraza nisem morala videti tako dobro saj se mi je meglilo pred očmi. Strigojka se je umaknila stran. Začutila sem mrzle močne roke, ki so me prijele okoli pasu. Imela sem še dovolj moči da sem pogledala navzgor kdo me nosi. Zagledala sem temne lase, rdeče oči,… »Oče?«

To je bilo 11. poglavje. Če vam je všeč dajte glas ali pa napišete pod komentarje. Želim vam lepe počitnice!
Hvala!
Bad girl!

1
0

Meni poglavja za nazaj ne delajo…:(

2
0

Tvoja zgodba je dobesedno bolanaa! Kooomaj čakam na nov del!
:*

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*