Odgovorjeno
14
0

1. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-1-poglavje
2. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-2-poglavje
3. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-3-poglavje
4. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-4-poglavje#sabai-inline-nav
5. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-5-poglavje#sabai-inline-nav
6. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-6-poglavje#sabai-inline-nav
7. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-7-poglavje#sabai-inline-nav
8. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-8-poglavje#sabai-inline-nav
9. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-9-poglavje#sabai-inline-nav
10. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-10-poglavje
11. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-11-poglavje
12. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-12-poglavje
13. Poglavje: https://www.pil.si/pisalnica/zgodba/a-lost-vampire-13-poglavje

ŠE VEČ TEŽAV NAKOPLJE LUNA

~ROSE~

Ob sebi sem čutila toploto in mrzloto. Videla sem belo obzorje, ki so jo prekrivali oblaki. Videla sem ptiče, ki letijo nad drevesi in žvrgolijo pesmi. Do mene je prišlo par otrok. »Pozdravljena! Kako ti je ime?« Nasmehnila sem se saj so bili približno 7 let in tako vljudni… »Hej! Sem Rose. Ali ste tukaj domačini?« Otroci so se spogledali in planili v smeh. Okej to je bilo pa malo nesramno. En deček temne polti s kratkimi črnimi lasmi je stopil naprej. »Jaz sem Bert! Prispela si v Nedgelend. Mesto v katerem se dogajajo najlepše stvari.« Njegov obraz je izgledal zelo ponosno ko je izjavil ~najlepše stvari~. »Nikoli še nisem slišala za ta kraj…«
»Zato ker ne obstaja buča!« Spet so planili v smeh. Minilo me je potrpljenje. »Za boga! Kje sem! Samo to želim izvedeti in vas pustim na miru potem pa se smejte!« Njihovi prikupni obrazi so se zresnili. »V Nedgelandu. Sem pridejo duše. Duše, ki so prijazne, ubite po krivem… Torej duhovi, ki so umrli pod prisilo.« Kaj sem umrla? So me ubili? Ne bom nikoli več videla svojega očeta? »A-a-ali, se-em… Umrla?« Glas se mi je zlomil na sredi stavka. Bila sem izgubljena v svojih mislih. »To še ne vemo. Zato te bomo popeljali h kraljici.« Prikimala sem in jim sledila. Hodili smo zelo dolgo. Na poti sem videla drevesa, potoke, živali, še več otrok in odraslih žensk ter moških, ki so se pogovarjali… »Koliko dobrih duš pa je tukaj?«
»Veliko! Več kot 2 milijona nas je.« Začudeno sem ga pogledala. »Kako? Toliko? Koliko jih je zlobnih ali kako jim pravite?« Bert je upočasnil tempo koraka. »Pomisli koliko ljudi umre zaradi vojne ali zlorabe. Jaz sem umrl zaradi svojih staršev. Ubila sta me ko sem bil še dojenček. Potopila sta me v vodi. Našo smrt lahko vidimo vsi, ki gremo h kraljici. Ti boš videla kaj se dogaja s tabo. Upam da ostaneš saj si zelo prijetno dekle! Redko kdo od odraslih se pogovarja z nami… Ker smo otroci…«
»Kaj pa moji prijatelji na zemlji? Potrebujejo me!« Nekako se moram spraviti na zemljo. No saj ne vem ali sem na zemlji… Grozno je občutiti občutek ne močnosti… Hodili smo še nekaj časa dokler nisem videla zlato bele palače, ki je imela veliko oken in rastja. Iz mojih ust je prišlo samo: »Uaau!« Otroci so se nasmehnili in me povedli v palačo. V njej je bilo toliko zlata. Kar naprej sem opazovala zlate kipe in fontane. Ena mi je bila še posebej všeč saj je bila polna rdečih vrtnic in zlata v vodi pa so plavali labodi. Nato smo se ustavili. Pred nami je sedela kraljica. Otroci so se priklonili. Tudi jaz sem se a z nekakšnim zamikom saj nisem bila tega ravno vajena. Bert je nekaj govoril v drugačnem jeziku. Zvenel mi je znano a nisem ničesar razumela. Razumela sem le: angleško in Rose. Torej sta govorila o meni. Kraljica je stopila k meni. »Pozdravljena v Nedgelendu! Svet angelov in začasnih ljudi. Kar za mano.« Ničesar ji nisem morala reči saj je tako hitro končala pogovor kot da bi rekla keks. Otroci so ostali pri fontani in se igrali z vrtničimi cvetovi in jih metali k labodom. »Tako. Tukaj lahko vidiš tvoje stanje. Počakala te bom zunaj. Še kakršnokoli vprašanje?« Odkimala sem ji. »Dobro!« Zaprla je vrata. Tej kraljici pa se res ne da pogovarjati. Pogledala sem predse in videla nekakšno veliko stekleno kroglo. Stopila sem bližje in se je dotaknila. Kar na enkrat me je posesala vase. Prestrašila sem se!
A na enkrat je strah izginil. Dobila sem krila in pred sabo videla Moon, ki sedi ob meni. Ležala sem na postelji. Stopila sem naprej in opazovala. Moon je vzela telefon in natipkala: Že 3 dni je v komi. Mislim da je ne bo dolgo nazaj. Kaj če se ne zbudi?
Prejela je novo sporočilo: Mark: V redu bo! Piši tistemu dampirju kako se ti zdi stanje. Zlaži se mu! Tako kot sva se pogovorila! A hotel jo bo videti kot dokaz.
To sporočilo je bilo od… Ne? Mojega bivšega fanta!!?
Moon: Dobro! A kaj če se ne bo strinjala? Ok, ok, ok… Bom storila tako kot je treba! Čaw!
Mark: Se bo že nekako! Stori to! Adijo!
Moon je dalje pisala. To sporočilo je bilo za Billya.
Moon: Hej! Rose ne bo preživela. Sorry. Poskušala sem po svojih najboljših močeh a… Ni uspelo! Žal mi je!!!
Takoj je prijela novo sporočilo.
Bill: KAJ!!! NE!!! TO NI MOGOČE!!! LAŽEŠ SE!! POŠLJI MI SLIKO PA DANES PRIDEM GLEDAT!!!!!!!!!
Moon: MMS sporočilo. Takšna je. Iskreno sožalje. Lahko prideš.
Prejela ni nobenega sporočila. Zato je napisala Marku: delovalo je!
Kako sem jezna nanjo!!! Kako si drzne delati z mojim bivšim! Kaj če bo prišel in me poskušal uboditi ko bom bila v komi? To se ne sme zgoditi! Nikoli res nikoli ne bi postala strigoj! Stopila sem k Moon in jo udarila v ramo. A ni se zganila. Prejela je novo sporočilo.
Mark: kdaj jo naj pridem prebudit?
Moon: danes bo prišel dampirček jo pogledati. Lahko jo ubodiš ko bo ura polnoč. Takrat bi bilo najbolje.
Mark: Dobro! Danes ob polnoči pridem! Glej da ne bo prišlo do težav drugače se poslovi od Mie!
Moon je zastal dih. Hitro je vnesla novo sporočilo. Dobro, dobro! Ničesar ji ne stori!
Nekako bom morala komunikacirati z Moon! Ne sme tega storiti! V roke sem prijela kamen in začela praskati po steni. Na enkrat sem začutila veter in spet sem se znašla v megli. Uspelo mi je napisati samo: NE POČNI TE

~BILLY~

Čutil sem kako sem postal ne močen. Roko sem zabil v steno z vso močjo. Zatulil sem! A ne od bolečine v roki ampak bolečine v srcu. Hitro sem stekel ven iz doma in se napotil na avtobusno postajo. Ko sem prispel do jaška sem ga hitro odprl. V roki sem držal srebrni količek če bi me kateri strigoj napadel. Stekel sem po potki. Ko sem prispel v sobo sem videl Rose, ki je ležala. Ni se ganila. Zraven je sedela Moon in nekaj tipkala na telefon. Pogledala me je. »A… Ti si že tukaj?.«
»Kaj pa misliš! Kaj ji je? Ji lahko še pomagaš?« Odkimala je in spet začela tipkati po telefonu. »Kaj? Ti je tako vseeno za njo?« Če bi jaz bil Rosin zdravnik bi zdaj skakal ob njej in naredil vse kar bi lahko bilo možno. »Ne. Dala sem ji zdravilo a ne pomaga. Zato jo sedaj uspavam da se ne bo več mučila revica.« Začudeno sem jo pogledal. Stisnil sem pesti! »Kaj za vraga je s tabo!!? Pomagaj ji, kaj vlivaš to prekleto stvar v njo da bo… Kaj… Ne…« Začutil sem hladno roko na svoji rami. Nato sem se obrnil in videl strigojko. Vzel sem količek. Pripravil sem se na spopad. Strigojka je zgledala mlada približno tako kot jaz in močna. Imela je rdečkasto rjave lase in njene rdeče oči so v temi bile prav srhljive. Zaslišal sem tuljenje in se obrnil. Videl sem Moon, ki se je zvijala od bolečine. Strigojka je videla priložnost in me napadla. Obrnil sem se in jo hotel zabosti v srce. Hitro je umaknila bok in me z nogo potisnila ob steno. Ko sem dobil ravnotežje nazaj je strigojka bila že ob mojem vratu. »Pozdravljen ljubček.« Udarila me je v glavo in ničesar več nisem videl ali slišal razen Moon, ki se je zvijala od bolečine. Nekaj je bilo narobe. Hotel sem se pobrati a me je strigojka če enkrat udarila. Začutil sem le še roke, ki so drsele po meni.

Tako! Upam da vam je bilo všeč! Če vam je napišite v komentarjih in če bi radi še kaj sami dodali v zgodbo napišite kakšne predloge… Želim vam super druper počitnice še naprej!!!
Lp.

Najboljši odgovor
1
0

Ful dobra zgodba! Komaj čakam nadaljevanje!

Najboljši odgovor
1
0

Zakon del! Sem pa že mislila, da sta Mark in Moon dobra. Res upam, da bo Rose preživela!

0
0

Nov del rabim hitro. Hočem izvedeti kaj se plete po tvoji glavi. It’s so good. Pls can you write new part soon. Ups.
Sry zarad angleščine. Cel teden sam anglešk govorim. Anyways
Lp.
Nightmare

0
0

res je super. tudi slog imaš dober. kar tako naprej

0
0

Odlično… pa hvala za linke!

0
0

Noro! Kakšen talent!! Koliko si stara?
Ne morem nehati brati! Kdaj pride naslednji del!! Prosim, naj pride čimprej! Ful si dobra!
Držim pesti za Billa in Rose!!!
Vau,
JustLily

0
0

Hehe… Stara sem 13. Nov del pa mislim da pride jutri ali pojutrisnjem… Hvala vam!!! Sploh nism vedla da vam bo tk vsec 🙂
Lp.

Prikazujem 7 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*