1
0

“Presenečena?” se je nasmehnil.
“Ja,” sem pokimala. Stopila sem naprej in stopila do mizice, kjer sem si uredila alkoholne pijače in kozarce. “Boš?”
“Ja, seveda,” mi je pritrdil. Natočila sem whiskey v dva kozarca in mu enega ponudila. John je stopil bliže in se počasi dotaknil mojega ramena.
Nevede sem zadrhtela.
“Kako poteka najin mali načrt?” me je zapeljivo vprašal in se z ustnicami podrgnil po mojemu ušesu. Smešno … Občutila nisem nič.
“Dobro,” sem odvrnila in naredila požirek pijače. Zapeklo me je v grlu, ko sem rjavo tekočino pogoltnila. “Hudičevo dobro.”
“Torej je vaba prijela?”
Pogledala sem v njegove oči. Nisem mu nameravala lagati, vendar sem se odločila, da mu bom nekaj stvari zamolčala. Ja, neumno, saj bo prej ali slej vse izvedel … Ampak … Nekaj mi je govorilo, da je nekaj manjkalo v načrtu. Pravzaprav se mi je zdelo, da mi on ni vsega povedal, kar me je navdajalo z neprijetnim občutkom.
“Mislim, da se bo prijela,” sem končno odvrnila.
Njegove ustnice so se ukrivile v nasmešek, nato pa se je sklonil in me poljubil. Razprla sem ustnice in se prepustila.

* * *

Nekaj je brnelo.
Nejevoljno sem odprla oči in z roko segla k nočni omarici. Zaspano sem pogledala na ekran telefona. Neznana številka. Naj se javim? Najraje bi izklopila brnenje in telefon odložila … Po drugi strani pa se mi je zdelo, da je na drugi strani oseba, ki sem ji dala svojo telefonsko številko. Čutila sem Johna, ki se je premaknil poleg mene.
Javila sem se.
“Ja?”
“Dobro jutro,” je dejal vesel glas. Moje srce je začelo divje utripati. “Upam, da te nisem prebudil, Ashley.”
“Ne, nisi ne,” sem odvrnila.
Imela sem prav. Bil je on.
Ian.
“Včeraj si prehitro odšla,” je nadaljeval. “Nisem te utegnil povabiti na pijačo.” Sranje. Tako kmalu? Saj sva se poznala samo nekaj dni. No, ja, sem pomislila, vsaj bo načrt začel delovati prej, kot sva načrtovala.
“Ja, oprosti … Bila sem utrujena,” sem se mirno zlagala. Saj sem bila res, sem se opomnila. “Pustila sem ti telefonsko.”
“Ja. In še nekaj, kar bi rad ponovil,” je pripomnil. “Seveda pod mojim vodstvom.” Hitro sem vstala s postelje in se sprehodila po stanovanju. Nisem smela pokazati vznemirjenja, saj sem vedela, da se je John prebudil. Njegovo dihanje ni bilo več mirno in žimnica se je pogreznila pod njegovo težo.
“Hm … Ja,” sem zamrmrala.
“Torej bi šla danes na pijačo? Ob treh imam čas,” me je vprašal. Ob treh. Celo veselila sem se zmenka.
“Z veseljem. Kje?” sem vprašala.
“Blizu mestne ure. Pokliči me, ko boš tam,” je dejal. “No, moram se vrniti na snemanje … Se vidiva.”
“Se vidivam,” sem odvrnila, on pa je prekinil zvezo. Obrnila sem se proti postelji in zagledala Johna, ki me je z zanimanjem opazoval.
“Kaj bi Ian rad ponovil?” me je vprašal.
O.Prekleto. Sranje.

0
0

Super!

0
0

Komaj čakam nov del

0
0

Res je noro dobro! To bi bila lahko knjiga!

0
0

Noro dobro!!

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*