3
0

Moje stanje se slabša iz dneva v dan.Rojstni dan se bliža jaz bom pa najverjetneje v bolnišnici.Ne bom si dopisovala z Audrey.Priklenjena sem na posteljo.Sploh se ne premaknem iz postelje.Res ne vem kaj bom.Davim se v sobi ker si je nisem prezračila že cel teden.Mama pa mi noče odpreti okna če sem v sobi.In tako se davim.Ne jem drugega ko kosmiče za zajtrk.Vsak čas me lahko peljejo v bolnišnico, tam ostanem nekaj tednov in se vrnem domov.Ne živim več svojega življenja.Razmišljam kaj je z babi.Kaj bo z mano?Kaj bo z mojo družino?

Običajno jaz pazim sestrico Živo.Nimam pojma kako bo zanjo skrbel Gal(moj starejši brat).Strah me je dveh slabih novic.Samo vprašanje časa je kdaj izvem ti dve novici.Strah me je še kot nikoli.Še bolj strah me je kot takrat ko sem izvedela da imam virus.Čakam,čakam,poslušam pogovor med mamo in zdravnico.Mama prihiti v mojo sobo.”Karla….nekaj časa nas ne boš videla.Stanje imaš izredno slabo zato moraš v bolnišnico.A ne skrbi.Vse bo še v redu.” zdrznem se.nisem pričakovala da moram v bolnišnico tako zgodaj.Kmalu nekdo pozvoni.Mami gre odpret.Prišli so me iskat.Sedaj grem.

Znajdem se v bolnišnici.Poleg moje postelje je neka punca toliko stara kot jaz.”Živijo.Jaz sem Liza.Maš tudi ti korono?Sori ker tako ne knjižno govorim.Te to moti?”me vpraša.”Jaz sem Karla.In ja imam virus.Briga me če govoriš na knjižno.Itak sva še mladi.”mislim da sva se takoj ujeli.Liza ima svetle kratke lase.Res se mi zdi zanimiva.”Koliko si stara?Imaš fanta?Koliko bratov in sester imaš?So tvoji starši ločeni?Oprosti,toda kadar spoznam koga takoj začnem spraševati”vav.To dekle je pa znimivo.”Stara sem 14,nimam fanta,imam eno mlajšo sestrico in starejšega brata in moji starši niso ločeni.Še ti povej kaj o sebi”res imam rada vprašanja.”OK.Tudi jaz imam 14 let,nimam fanta,mam 3 starejše brate,moji starši so ločeni in ja,to je to.Katera je tvoja najljubša barva,kaj pa pevec,a hodiš v glasbeno?””Moja najljubša barva je modra,rada imam Taylor Swift,Alana Walkerja in ogromno drugih,hodim v glasbeni in igram čelo”začnem kašljati in se dušiti.Sestra prihiti do mene in mi sprosti dihalne poti.”Karla?Karla!A si OK?Karla!?”Lizini kriki so postajali šibki.Strah mi je tekel po krvi.Liza me je vzljubila.Ni ji bilo mar če se dušim.Res je ljubezniva.

Ko se zbudim me Liza gleda.”Karla?Kako se počutiš?A si v redu”pogledam jo in ji dam vedeti da sem v redu.Poskusim zaspati.Lačna sem.”Kaj je ta gumb?”vprašam Lizo.”Če pritisneš ti prinesejo za jest”super.Pritisnem gumb in oglasi se kuharica”10 minut”Pogovarjam se z Lizo.Pripoveduje mi o življenju na vasi,o tem kako sta se njena starša ločilo in o njenih treh starejših bratih.Sestra meni in Lizi prinese za jesti.Na pladnju je nekakšna čorba.Pogledam Lizo ki se namrdne in spije vodo.Vzamem vilico in jo zapičim v čorbo.Posveti se mi da je to pire krompir.Trd je ko kamen.Zraven je še meso.Lotim se mesa.Bljak!Govedina.Že od malega sovražim govedino.Spijem vodo ki je topla in vzamem knjigo ki je bila na polici.”Tudi moja babi je tukaj.Ko sem izvedela da imam virus me je bilo strah.Še bolj me je strah sedaj.Počutim se bedno in dolgočasno.V sobi sem lahko barvala stene in visela na telefonu.Drugega itak nisem imela za početi.Sedaj sem se znašla tu,in spoznala tebe.dolgočasim se.Vse kar lahko počnem je da ležim in se pogovarjam s tabo.Predem sem prišla sem sem skakala po gozdu blizu našega naselja.Imela sem zdravnico ki je tako lepo skrbela zame.Priskrbela mi je tudi dopisovalo iz Singapurja z korona virusom da bi si krajšala čas ob pogovoru z njo.Moje življenje je melo smisel sedaj ga pa nima več”kar povem to.”Tvoje življenje ima še vedno smisel.Tudi kadar se ti ne zdi tako”Liza izbira pametne besede.

Upam da vam je nadaljevanje všeč.Komentiraj in všečkaj.Ostanite zdravi.

Lp.
🙂

0
0

KUL!!!

0
0

NADALJUJ!!!

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*