Odgovorjeno
2
0

V tem popoldnevu, sem sigurno pretekla pol Arakida. Petnajst minut do osmih. Ob osmih bodo zvezde na nebu in z Katie bo konec. Prišla sem do galebovega zaliva. Najlepši kraj na Arakidu. In tam sem jo zagledala.

Stekla sem do nje in jo pogledala v oči. Bile so bele. Brez zenic, samo prazen pogled v sinje modro morje. Po eni strani je bilo čudovito, po drugi pa grozno. Vedela sem, da Katie ni pri zavesti, zato sem jo zvlekla v bljižno jamo. Zagradila sem vhod in prvič po eni uro mirno zadihala.

Tu bova morali počakati do jutra. Do takrat je še dolga, zato imam čas, da vam še kaj povem.

Trenutno na Arakidu, poleg mene civi še mesečnik. No vbistu mesečnica. Zatežena gospa Durant. Stara je tam okoli… 120 let?

Res izgleda stara. Babica od Katie (moja je mrtva) mi je povedala, da je že celo življenje tečna. Tako pač je. O glej no glej, Katie se prebuja…

Se nadaljuje…

Odličen odgovor
0
0

Jej…Komaj čakam!!

Odličen odgovor
0
0

Odlična zgodba!

Dober odgovor
0
0

V prihodnjih treh dneh…
Hvala vsem, ki ste prebrali.

0
0

Full kul je…Kdaj se nadaljuje??

0
0

Meni je zelo všeč! Bi lahko pisala daljše dele? Prosimmm? 😀

0
0

I love book, prav. Pisala bom daljše dele. Tegale sem na hitro napisala, a zdaj se bom bolj potrudila.

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*