0
0

Ponedeljek, 2.september

Prvi šolski da je enako groza. Poznate občutek, ko misliš, da ti ne more iti na slabše pa se ti kar naenkrat stvar zgodi tako slaba stvar, da sploh ne moreš verjeti, da je en človek sposoben zdržati toliko nesreče.
V šolo me je peljala čarovnica, ker je moj oče imel sestanek že zgodaj zjutraj, do šole pa je kaka milja. Saj bi se peljala z avtobusom a mi je oče pozabil dati denar in čarovnica je rekla, da me ona lahko pelje, oče jo pa obožuje in tako sem pristala v avtu polnem ljudi, ki jih sovražim najbolj na svetu, no sem jih. Danes sem ugotovila, da obstaja oseba, ki je še bolj nadležna od njih.
Emma Turner, majhna punca z blond lasmi. Tudi ona je prvi letnik in okrog se nosi kakor, da bi bila ona sama kraljica anglije. Lep začetek dneva. Z njo sem pri skoraj pri vseh predmetih. Veste po novem je moj najljubši predmet angleščina, edini predmet pri katerem ne rabim trpeti njenega hihitanja in opravljanja.
Torej, vse se je začelo s sprejemom novih študentov v veliki dvorani, kjer je najprej ravnateljica nekaj razlagala in potem smo dobili urnike. Na hodniku sem stala in pregledovala urnik, ko je prišla Emma. Takrat še nisem poznala njenega imena. Oklepala se je nekega visokega fanta, ki je verjetno iz tretjega letnika, Pomignila je, naj jima naredimo prostor, še rdečo preprogo bi jima lahko pogrnili in ko sta prišla do mene je Emma s svojim visokim glasom ukazala: „Umakni se, luzrka.“ Ker me je šokiralo, da nekdo tako govori z mano sem se branila: „In kaj če ne miss razvajena?“ na obrazu se ji je prikazala ogorčenost in presenečenje: „Si pobrala oblačila iz sposojenih predmetov? Izgini mi izpred oči,“ Dobro, res je, da sem imela oblečen mamin pulover, ki je na meni zgledal velik saj je tudi bil in stara trenirka, tudi ni bila najboljša izbira a vse ostalo sem prerasla. „Raje to, kota pa, da je videti, kakor, da sem padla v vedro bleščic.“
Tako ogorčeno me je pogledala, da si nisem mogla kaj, da se ne bi zasmejala in na obrazu njenega spremljevalca sem opazila rahlo senco nasmeha. „Zdaj pa mi oprostite vaša visokost a zdaj moram oditi,“ še priklonila sem se ji in odšla stran. Na svojem hrbtu sem začutila poglede ostalih učencev, ki so bili priča temu prizoru.
Kaj kmalu pa sem to obžalovala. Pri vseh predmetih me je skušala s tira a pri kosilu je presegla mejo. Sama sem sedela za mizo, ko je nekdo na mojo glavo polil smuti iz menze. V menzi je zavladala tišina. Zgrabila sem še toplo juho in jo polila na njeno oblekico. Tako je zacvilila a moje zadovoljstvo ni trajalo kaj dolgo. Že čez minuto sva sedeli v ravnateljičini pisarni. Ona se mi je morala le opravičiti, jaz pa sem ji mogla plačati denar za čiščenje.
Videti je bilo, kakor, da se je še ravnateljica boji.
Domov sem se vrnila peš, nisem se hotela peljati z čarovnico, njenim klonom in še njenim zlatim sinom. Sicer sem to hitro obžalovala saj sem se na ulicah večkrat izgubila ali pa narobe zavila.
Doma so mi očitali za moje vedenje. „Šele prišla si k nam pa že zganjaš cirkus. Nočem, da slabo vplivaš na moja otroka. Oh, Philip, kakršna mati takšna hči. Pripor imaš za dva tedna.“ mi je očitala čarovnica, seveda sem ji ugovarjala a sem si tako pridobila še en teden. Todd je med tem le strmel v tla. Grem staviti, da je on to povedal, če ne ravnateljica.
Očeta sem vseeno pregovorila v to, da mi pusti v trgovino z oblačili, da bi si kupila kak nov kos. Hotel je, da čarovnica gre z mano in je tudi šla a sem jo pustila pri oddelku z pocukranimi kosi. Zdaj imam vsaj kaj za obleči. Mamin pulover bom jutri pred šolo nesla v čistilnico, saj ne bosta vedela, da nisem šla takoj do šole.
Kmalu bomo imeli večerjo, sigurno kako zeleno brozgo, ki jo je skuhala čarovnica, ker ona HUJŠA. Saj je videti, kakor, da se bo zdaj prelomila na pol. Moja soba je še vedno navadna soba s štirimi belimi stenami. Nex, je moj pes. Čisto sem ga pozabila omeniti. Za dvanajsti rojstni dan mi ga je kupila mama. Je labradorec, bele barve. Bil je zelo sramežljiv a takoj sva postala prijatelja. Čarovnica ga ne mara preveč. Tu imajo tri mačke in vse so od čarovnice, pa čeprav jih tudi njen klon, rada boža. Nex jih je že večkrat spodil z moje sobe, ker so se plazile po njej.On je nekako moj najboljši prijatelj. Čarovnica je nasprotovala temu, da se sem naseli še Nex a je oče dovolil, da ga pripeljem. Vsaj nekaj, kar je naredil zame. Morem iti, ker se čarovnica dere, da je večerja, če temu lahko tako rečemo.

Kaj mislite?

0
0

super obvezno nadaljuj 🙂 🙂 😛

0
0

zlo dobr 🙂

0
0

Ahhh komaj cakam nadaljevanjee 🙂

0
0

kje je nadaljevanje 🙂 🙂

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice