0
0

Četrtek, 5.september

Glava me boli in vrti se mi in mislim, da bom bruhala. Ne nisem noseča, če mislite to!
Dan se je začel obupno kakor ponavadi. Vstala sem tako, da sem se skotalila na rob postelje, le da sem slabo ocenila kje točno je rob postelje in sem nekako padla na tla, kjer sem mimogrede našla še en par nogavic.
Za zajtrk sem jedla kosmiče. Saj vem, preidi že k stvari Trish! Kakor koli, v šoli sem se spet pretvarjala, da Todda ne poznam, izogibala sem se Emme in njenih „kolegic“. Sam je danes zbolela, tako, da sem ta pekel morala preživljati povsem sama.
Novosti pa so, da je dejansko tisti tip, ki se ga je Emma oklepala, ko sva se spoznali njen brat. Jonathan ali nekaj podobnega. Čudno pa je, da me je na hodniku pozdravil. Ponavadi me večina ljudi „Višjega sloja“ ignorira in jaz njih prav tako. Verjetno me je s kom zamešal.
Po pouku sem šla v knjižnico, kjer je knjižničarka spet strmela vame s smrtonosnim pogledom. In tokrat ne zaradi fanta. Čisto sem ga prebolela, no v bistvu sem zdaj skoraj prepričana, da je bil prikazen. Vem, da se sprašujete kaj je narobe s mano a je odgovor lahek, vse.
Kakor koli, neko staro knjigo sem vrnila in si izposodila novo. Ker nam učiteljice niso prav nič prizanesle sem imela za dokončati tono domače naloge. Usedla sem se za eno od miz in ven povlekla svojo peresnico in se lotila domače naloge.
Ko sem čez dve uri končala sem zvezke in knjigo, ki sem si jo izposodila stlačila v torbo. Sicer se je ozračje kar precej shladilo (vidite, postajam vremenarka!) je bilo topleje kot v Edimburgu.
Todd je bil že doma in sedel je za mizo ter buljil v žareč ekran njegovega telefona. Sploh me ni opazil, ko sem se zaprla v mojo sobo in, ko sem se obrnila sem na svoje presenečenje pred sabo zagledala Klona, kako mi brska po stvareh. „Kaj pa misliš, da počneš?“ sem jo očitajoče vprašala. Grace je trznila in se sunkovito obrnila proti meni. Nex je jezno renčal v koru sobe. Bil je privezan in nosil je nagobčnik.
Grace sem odrinila stran. Iskala je moj dnevnik! „Zgini! Zgini, da te ne vidim več tu!“ Dekle je oklevalo a je kaj hitro zdirjala iz sobe. Nexa sem osvobodila tistega sranja v katerega ga je spravila mala podlasica. Hitro zaprem vrata in ene od škatel vzamem ključ ter zaklenem vrata.
Hitro sem preverila, če je dnevnik na mestu in res je bil. Moja soba res ni kaj opremljena a večina škatel je razmetanih, njihova vsebina pa leži na tleh. Previdno stvari pospravim nazaj kjer so prej bile.
Jutri bom prosila očeta, če lahko nakupim pohištvo in barve.
No kaj se pa trenutno dogaja. Brez, da bi vedela smo danes dobili obisk. Toddova punca in njen brat sta prišla na večerjo in kdo drug kot Emma in Jonathan bi to lahko bila. Najraje bi se ugreznila v zemljo, ko sem jima v pižami na miki miško odprla vrata. Moji lasje so bili katastrofa. Ko sem pred vrati videla kdo je sem jima nameravala zapreti vrata pred nos. Tudi Emma je bila videti, kakor, da je pravkar videla vesoljca. Todd mi je to preprečil in sam je bil oblečen v smoking in tudi drugi so bili oblečeni kakor, da gredo v kako nobel restavracijo.
Preoblekla sem se v malo bolj sprejemljiva oblačila, ko je prišel oče sem in mi pridigal, da se nezrelo obnašam in, da sem dolžna, da se udeležim večerje. Preoblekla sem se v normala oblačila in se jim pridružila pri večerji.
Seveda je bilo edino prosto mesto med Jonathanom in Klonom. Za Grace ne morem reči, da ni lepa. Na videz je simpatična in družabna pa čeprav v sebi nosi zlo tega sveta.
Očarano strmi v Jonathana, a čeprav je tip kakih pet let starejši od nje. Namrščim se in se nejevoljno usedem. Služkinja se je vrnila z počitnic. Na njenem mestu bi ostala tam kjer je bila, si zamenjala ime in ničesar več imela z našo družino.
„Khmm, Todd medvedek? Bi mi predstavil svojo prijateljico?“ je s prilizujočim glasom dejala Emma. „Ha? Aja, to je Trish, je moja pol sestra.“ Emma je poskušala grozo prekriti z nasmehom. Najraje bi vzela svoj telefon in jo poslikala.
„In Jonathan? Si še vedno brez punce?“ Grace vpraša Jonathana. Od zadrege je zardel. „Ja Jonathan išče pravo, tudi če bi lahko dobil čisto vsako punco, ki bi jo hotel,“ namesto njega odgovori njegova sestra. Seveda, da bi dobil vsako trapo na šoli.
Po večerji je čarovnica s priliznjenim glasom klepetalo o neumnostih z Emmo. Jaz sem hotela v sobo a me je nekdo zaustavil. „Kako lahko živiš tako?“ Glas pripada Jonathanu. „Sprašuje nekdo, ki ima za sestro tako lutko kot je Emma,“ mu odvrnem, mu namenim še en narejen nasmeh in se zaprem v sobo.
Pogrešam mamo. Nex že spi a k meni se stisne ena od mačk. Čarovnica z njimi ravna zelo grdo in zato se je bojijo. V bistvu niti niso napačne. Zdaj pa grem spati, da se bom jutri sploh lahko zbudila.

Kak je nov del? vesela bom kakega komentarja ali nasveta za izboljšavo zgodbe 🙂

0
0

Ohoo, jonathan pa ni napacen no…

0
0

Ful mi je všeč!!

0
0

Super je, Ally! Vsi tvoji deli so fantastični (pri tej zgodbi in pri Njena temna stran). Komaj čakam na nov del!

0
0

Cim prej nadaljuj… super je

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*