0
0

Bil je visok, svetlolas in prijazen. Spoznala sem ga v svojem 4. in njegovem 6. razredu. Igral je kitaro in bobne, jaz pa violončelo. Nisva se pogosto videla,le ob kakih nastopih sva se družila z istimi ljudmi. Nisva ahodila na isto šolo, zato se razen v glasbeni nisva nikoli srečala. Potem pa sem prišla v 6. razred. Postal mi je všeč. Takrat me je le kdaj pa kdaj pogledal. A že takrat sem vedela, da iz tega še nekaj bo.
To, da se nisva videvala ravno pogosto, mi ni bilo všeč. In nisva se družila kot nekoč, saj se je zdaj družil le še z leto in dve leti starejšimi. Tudi jaz sem si poiskala druge prijateljice, s katerimi sem se zabavala med nastopi. A na skrivaj sem ga še zmeraj opazovala. Moram pa reči, da nisem bila edina, saj je bil všeč še veliko drugim puncam. Tisto leto je imel punco. Neko pianistko, ki sem jo poznala iz glasbene in je hodila na isto šolo kot on. Bila sem grozno žalostna. Spomnem se, da sem včasih cele noči prejokala in prebedela. S tisto pianistko je bil 3 mesece. 3 mesece mojega trpljenja, ki ga ne bi bilo, če bi me le opazil. Ko bi me le. Pa me ni.

0
0

N-O-R-O

0
0

Hvala!!

0
0

Bravo Adelina!!

0
0

Kok je dobr! Zelim si da bi bila to knjiga…

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*