0
0

V ponedeljek sem po šoli odšla po mlajšo sestro v glasbeno. Ne glede na vse me še vedno boli vsakič, ko sem tam. Če ne bi hodila tja, ga ne bi nikoli spoznala in ne bi bila tako žalostna. A zdaj je kar je. Treba ga bo pozabiti.
V torek zvečer sem se dobila z Laro in Ano. Šle smo v kino, kjer smo gledale ljubezenski film. Bil je žalosten in vmes sem jokala, ker sem spet pomislila na njega. Pa sem šla zraven ravno zato, da bi čim manj razmišljala o njem!! Oh, ta ljubezen!! Na srečo prijateljici nista nič opazili, saj postajata vedno bolj zaskrbljeni glede mene. Ja, res bi ga že mogla pozabiti. Bi, če bi šlo. Pa ne gre. Včasih se sprašujem, če sem jaz čudna ali je z mano kaj narobe. Ker ga ne morem in ne morem preboleti. Pred precej časa sem odšla k psihologiji na pogovor in mi je povedala, da sem popolnoma normalna in da ni z mano nič narobe. Rekla je, da ga bom pač pozabila in mi bo kmalu všeč nekdo drug. Ja, ko bi le bilo tako. To je edini recimo, da pameten nasvet, ki mi ga je dala, drugače pa se mi je zdel pogovor z njo zapravljanje časa. Mislim, kako naj me razume neka ženska, ki me niti pozna ne?!

0
0

Tale del je samo vmesen in pripoveduje kaj se dogaja zdaj, tisto v prejšnjih delih pa pripoveduje,kaj se je dogajalo v preteklosti

0
0

Ful mi je vsec! Le tako naprej! Mogoce bi lahko napisala tudi kaj v soli?!

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*