0
0

Ivy Thompson
Vzela sva tisti dve kolesi iz garaže. Jack je vzel svojega, jaz pa Avinega, saj mi je bil Sydniin prevelik, ker sem kar precej majhna. Jack je iz avta vzel nahrbtnik, ki je bil izredno velik in ga prej sploh nisem opazila, medtem ko sem jaz preizkušala kolo na po ulici. Kmalu je prišel za mano in že sva se peljala po cesti. Nisem vedela ali se naj smejim ali naj jočem. Peljala sva se mimo mesta, kjer me je na zadnji dan v stari šoli potisnil po tleh. Mislim, da je tudi on to opazil. Zdaj se po teh ulicah mojega domačega kraja vozim z osebo, s katero se pred kakšnim letom, dvema ne bi niti v sanjah. Ah Ivy, pozabi na to. Spremenil se je. Tudi vizualno. Čeprav Jack, saj veste… Nikoli ni bil grd. Ko sem ga zagledala sem si samo pomislila: ‘zdaj si še lepši.’ Všeč mi je, da ni visok. Všeč so mi njegove temno rjave oči. Všeč so mi vse njegove tetovaže in stil oblačenja, ki je rahlo zelo iz tega sveta. Njegov prikupen nasmeh in njegova očala, pa čeprav sem jih videla le enkrat. Preden sem se zavedla sva se že peljala po neki vasici, za katero sem vedela, da je zraven mesta, toda nisem jo veliko obiskovala, le skozi njo smo se peljali. Tako sva se zapeljala skozi njo in na stransko cesto. Vodila je čez dva mostova in pri drugem je Jack zavil na makedamsko pot, ki je vodila skozi dve polji ogromne koruze. Bila je dovolj široka, zato sem pospešila in dohitela Jacka, tako da sva vozila vštric. Ko me je opazil je zardel, se nasmehnil in se umaknil bolj na desno stran, da sem imela več prostora.

0
0

Super zgodba kar tako naprej

0
0

Kulsko 🙂

0
0

fajn, komaj čakam nov delll 🙂

0
0

Fulll dobr!!

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice