0
0

Ivy Thompson
Peljala sva se še naprej po poti polni korenin in ozkih špranj. Skozi in skozi ob tisti široki reki, dokler nisva prišla do nekega samotnega kotičnka ob njej, kjer si lahko prišel do obrežja polnega kot sneg belih kamnov. Jack je ob tisti poti parkiral kolo in ga vrgel v visoko travo. Za njim sem ponovila tudi jaz, ki sem Avino kolo raje lepše položila, kot pa vrgla. Jack je šel po strmi poti prvi in videlo se je, kot bi že večkrat bil tu. Za njim sem stopila jaz, toda ni mi tako dobro šlo in skoraj bi me vrglo, če me ne bi ujel on. “Počasi…Eno nogo po eno…” je rekel in me prijel za roko. Tako sva skupaj šla dol do brega reke. Ko sva prispela dol je počepnil in si iz ram vzel velikanski nahrbtnik. Radovedno sem pokukala čez njegove rame in iz njega je vzel velikansko rdečo odejo in jo poskušal razprostreti čez kamenje, toda veter mu jo je znova in znova odnašal. Najprej sem se zasmejala, nato pa sem mu jo pomagala raztegniti. Ko je bila trdno na tleh se je počil po njej, jaz pa sem ponovno ponovila za njim. Sedela sva čisto drug ob drugem, tako da so se najine roke skoraj dotikale. “Lepo je.” sem prijavila, Jack pa je pokimal in se nasmehnil. “Sem sem hodil vsak dan, ko sem še živel tu. Nekako moj kraj je, nihče ni vedel zanj.” je povedal, jaz pa sem rekla: “Zdaj vem jaz.” Pokimal je in se nasmehnil, nato pa z glasom v katerem ni bilo čutiti niti trohice obžalovanja dejal: “Zdaj veš ti. Edina oseba na svetu, s katero si želim ta košček raja deliti.” Zardela sem.
———————-
Morda bi nadaljevala Sorry for being me, kaj pravite, samo da bodo deli redkeje objavljeni.

0
0

Zgodba je superr 🙂
Glede Sorry for being me, pa komaj cakam da nadaljujes 😉

0
0

Se strinjam

0
0

Prosim nadaljuj s Sorry for being mi. Obe zgodbi sta drugače super!!

0
0

Uau fulll dobr
Ja plis nadaljuj s Sorry for being me ker je res suuuperr!

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice