0
0

Ivy Thompson
Nič nisem rekla, samo gledala sem v tla in se peljala zraven njega po tistem kot ponedeljek dolgem koruznem polju. Pot se je začela ožati in Jack je pospešil ter se spet peljal pred mano. Ozrl se je nazaj in mi rekel: “Tale del bo malo bolj terenski, ampak nič takega ni.” Pristavila sem: “Okej.” in tudi jaz pospešila, da ne bi več zaostajala za njim. Peljala sva se po isti poti, do nekega mosta, kjer sva se obrnila za skoraj poln krog in zapeljala na potko, ki je vodila ob deroči reki, katere skalnati previsi so bili na pogled naravnost osupljivi. Pot je bila ozka in pol metra levo je bil prepad, toda narava je bila čudovita. Nisem se ozirala na številne korenine, zaradi katerih je, ko sem zapeljala na njih moje oziroma Avino kolo kar močno poskočilo. Po taki poti se nisva peljala kaj več kot deset minut, nato pa se je odprla na makedamsko pot, ki je vodila med velikim jezerom in reko, ob kateri sva se peljala ves čas. Pot je bila izredno široka in Jack je upočasnil, da sva se spet peljala vštric. “Uau.” sem občudujoče izdavila, Jack pa se je nasmehnil in dejal: “Vem, precej dobro, toda meni tale del ni preveč všeč. Preveč ljudi je. Prisežem, kolikokrat sem tu videl pare, ki se zalizujejo na eni izmed klopi ob jezeru.” Zasmejala sem se, midva pa sva se umaknila družini z dvema otrokoma, ki je prišla iz nasprotne smeri. Zdaj sva se peljala po rahlem naklonu, ki ga je bilo dokaj hitro konec in nisva več videla jezera.”Pazi skalo.” me je opozoril Jack, jaz pa sem šele zdaj opazila velikansko skalo na sredini steze, ki se je iz makedama sprevrgla v navadno zemljo. Ko sem se ji izognila, jaz na eni, Jack na drugi strani sem mu rekla: “Hvala, tole bi pa res spregledala. Brez sarkazma, se razume. Štorasta sem.” Nasmehnil se je in dejal: “Se je že večkrat zgodilo da me je tule vrglo. Poleg tega pa, čudno da ne uporabljaš sarkazma.”

0
0

full dobr!!!!!!!

0
0

superrr 🙂

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice