2
0

Jack Avery
Nenadoma se je Ivy ustavila in zakričala:”Jack! Počakaj, prosim! Prepričana sem, da sem tu že bila!” Silovito sem zaviral, ter se obrnil, da sem videl njo, kako je odvrgla kolo v travo in se obrnila nazaj, ter stekla po neki poti. Ponovil sem za njo in ji sledil. Pot je vodila do prostora, čisti pri jezeru. To sem vedel, saj sem včasih prihajal na tisto klop velikokrat. Zdaj sem Ivy že dohitel, ona pa se je pred tisto klop postavila in počepnila. Nasmehnila sem je in le preprosto zrla v njo. S prstom je začela drsati po obrisih lune in zvezd, ki so bili vrezani v suh les. Takrat me je prešinilo. “Veš, enkrat sem bila tukaj z mamo in z bratoma, ko smo še živeli skupaj in preden sta se odselila. Potem pa sem tu srečala nekega dečka…” je začela in pri govorjenju usta povezovati v širok nasmešek. Sam sem le stal tam v osuplosti. “Ne vem, kako mu je bilo ime, niti od kod je prihajal. Našla sem ga tu, ko je jokal in… Ne spomnim se preveč, vem da je bilo nekaj s prisego z mezinčki. Lahko verjameš, da ni vedel zanjo? Potem sva začela risati tole in vem, da je rekel….” je nadaljevala in ko je že hotela znova začeti sem jo prekinil:”Vsaka luna potrebuje zvezde.” Osuplo je pogledala gor k meni in najine oči so bile na široko odprte. Vstala je in samo zrla sva drug v drugega. “Ti si.” je osuplo izdavila, jaz pa sem enako, če ne že bolj začudeno dejal: “Jaz sem.” Nisem mogel verjeti. Mislil sem, da je ne poznam. Še leta po tem sem kar naprej prihajal sem, da bi jo le spet videl. Da bi vedel, kako ji je ime. Nisem pa še zavedal, da je njeno ime Ivy Thompson in da jo v šoli srečujem vsak dan. Šola..? O bog!”Postal sem tak kot tvoj brat. V bistvu je bil tvoj brat prijazen v primerjavi z mano.” sem rekel, ona pa je ostala tiho, nato je stopila bližje k meni in si začela vihati rokave. Privzdignila je roko in… “Ajs! Kaj ti pa je prišlo?” sem dejal, ko mi je naravnost v levo lice primazala močno klofuto in poskušal sem ne izpasti preveč glasen, da jo ne bi prestrašilo, čeprav, moram priznati, tista klofuta je pekla kot bi me kdo udaril s pasom. Ničesar ni rekla, le spet je stopila bližje k meni in z obema rokama segla po mojem obrazu. Z desnico me je pobožala po licu, ki mi je žarelo od bolečine in bilo je, kot bi jo navadala z nenavadno energijo in nehala me je peči. Nato me je povlekla  bližje k sebi in me poljubila. Objel sem jo z obema rokama in jo presenečen poljubil nazaj.

“Od nekdaj sem si želela to narediti.”
“Kaj? Me klofniti ali poljubiti.”
“Oboje.”

Še enkrat sva se poljubila

~Konec~
——————
Si želite drugo sezono?
Prosim pišite v komentarje!

0
0

Ja seveda saj je zgodba the best.

0
0

Jaaaaaa nujno pisi napr3j ker je to moja najljubsa zgodba tukaj

0
0

Jaaa! Definitivno. Noro zanimiva zgodba!

0
0

Kaj sploh sprašuješ! Zgodba je the best in res bi brala vse kar bi napisala!

0
0

Omgg, to je the best zgodba everr 😉
In jaaa upamm da bo druga sezona in da se bo koncala nekje na polovici(se to ne) kot pri arii in danielu:/

0
0

Ja prosim napiši drugo sezono to je moja najljubši zhodba

0
0

Ja prosim napiši novi sezono❤️!

Okž!!!❤️

0
0

Nujno napis ker je resss super

Prikazujem 8 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice