0
0

Hey hoy!

Res vam hvala za vse pozitivne komentarje, ki mi ogromnoo pomenijo♡♡
**************************
https://goo.gl/images/4f6Wwb

Luke me pogleda in pogled spet usmeri v žogico in krožnik. Žogica že leti.
“ZADETEK!” Luke in možakar hkrati zavpijeta in na Lukovem obrazu prevladuje nasmešek.
“Bi pliškota za svojo damo?” vpraša možakar za pultom Luka in Luke me pogleda.
“Bi plišasto mačko, da boš s kom delila ljubosumje?” se pošali Luke in možakar za pultom mu poda plišasto mačko, ki mi jo Luke potisne v objem.
“Hvala,” se zahvalim in skupaj se začneva sprehajati naprej ob stojnicah.
“Torej, kdaj začneva?” me med hojo vprašala Luke in me pogleda.
“Jutri bom oddala prijavnico, tako da lahko jutri po šoli pri meni. Nekako bova že prišla mimo Nika,” sem rekla in se ustavila ob klopci ter se usedla.
“Super,” je rekel in se tudi sam usedel. “A ti lahko jaz izberem pesem?”
“A ti lahko zaupam?” vprašam v odgovor in se mu nasmehnem potem pa pogled hitro preusmerim v muco v mojih rokah.
“To boš pa jutri ugotovila.” Pogledam ga. Tudi on gleda mene in vedno bliže je. V glavi mi začne divjati neurje mojih misli. A je to to kar mislim? Ali si samo domišljam?
Moje srce začne vedno hitreje utripati in vrhunec doseže, ko se moje in Lukove ustnice dotaknejo. Vse skupaj se je hitro končalo, ampak ne tako hitro kot sem si predstavljala. Še preden sem se odmaknila od Luka, sem zaslišala glasen ‘klik’ in bliskavico izza grmovja.
“Pa ne že spet!” Luke me je potegnil za roko in odvlekel iz parka.
“Ej! Kaj pa ti je?” Nisem ga razumela. “Spusti me!” Iztrgala sem se iz njegovega prijema in roke prekrižala na prsih.
“Kaj mi je?” je besno ponovil moje vprašanje. “Nekdo naju je slikal med poljubom. Ti to ni dober razlog?”
“Ja, ampak lahko bi šla do njega in mu povedala svoje!” Proti koncu malo povišam glas.
“Ne, ker …” Ker kaj? Bo rekel, da je slaven in, da je bil tisto v grmovju paparacij, ki ga slika na vsakem koraku? Phah!
“Ker?”
“Ni vse tako preprosto, Katy.” Obrne se stran od mene. Z dlanmi si gre čez obraz ter se nato spet obrne k meni.
“Kaj ni preprosto?” Moj glas je zdaj umirjen in radoveden.
“Vse.” Njegov odgovor je kratek in jedrnat, ampak še vedno mi ne zadostuje.
“Kaj vse?” Še vedno rinem vanj in pričakujem odgovor.
“Ne razumeš me, ker nimaš enakega pogleda na življenje, še manj pa življenja.”
“Ne, ne razumem te.” Svoje roke mu ovijem okrog boka in ga stisnem v objem. “Lahko pa bi mi razložil tako, da bi razumela.” Moja glava pociva na njegovi rami in lahko čutim, kako napet je. Ampak zakaj?
“Ne morem,” odrini me od sebe in začne hoditi naprej proč od parka.
“Kam pa greš?” Odgovora ni bilo, ampak tudi za njim ne mislim iti. Obrnem se in odidem do parka. Potisnem vrata da se odprejo in, da se zaprejo. Pospešim korake proti grmovju, kjer naj bi bil fotograf, ali kdorkoli, ki naju je slikal. Naredim nekaj krogov okrog grmovja, a tam ni nobenega. Vrjetno je že odšel in slike odnesel s seboj.
Vsa razočarana, ker nisem dobila krivca, se usedem na klop, kjer sva se z Lukom poljubila.
Kaj za vraga je on mislil z “nimava enakega življenja..”?
Telefon v ritnem žepu mi zavibrira in povlečem ga na dan. Tri nova sporočila.
2 mamini:
~Ljubica, kje si?
~A mi prides domov pomagat pripravit večerjo?
Ljubica? Mama, stara sem 18 (kmalu 19)!
~Pridem!
Nato pogledam se drugo sporočilo. Od Luka je.
~Jutri ti vse razložim- obljubim ♡
Nič ne odpišem. Telefon spravim nazaj v žep in odkorakam skozi železna vrata iz parka, naravnost domov.

~NASLEDNJI DAN PO POUKU~

Dlan stisnem v pest in potrkam po vratih učilnice za glasbo.
“Ja?” Izza vrat zaslišim glas profesorice Kern.
“Katy tu.” Ustopim v učilnico in za seboj zaprem vrata.
“Želiš?” A se bova pošto igrali?
“Prijavnico bi oddala,” rečem in iz torbe izvlečem prijavnico, ki sem jo izpolnila tik preden sem potrkala na vrata te učilnice.
“Prijavnico za avdicijo?” Pogleda me spod čela in z roko dvakrat potapka po mizi, da mi nakaže kam naj dam prijavnico.
“Nasvidenje!” Za seboj čim previdnejše in tiše zaprem vrata ter odidem do omaric, da se preobujem.
“Katy Roberts!”
**************************
Res upam, da vam je tudi ta del všeč!
Sedmi del pride mogoče u ponedeljek, ali pa enkrat med tednom.

Se beremo, ♡

0
0

Men je zelo vsec komaj cakam nadaljevanje

0
0

Ljubim to zgodbo nadaljuj kr moreš

0
0

omg itak da mors nadaljevat in ta zgodba mi je zelo vsec

0
0

zelo dobro pises sam a se da bolj redno pisat drugace te druge zgodbe izbrisejo

0
0

Res vam hvalaa za vse te lepe komentarje in poskusila bom pisati bolj redno 😉 ♡

0
0

Woah! Nisem 1D fenica, amapk punca super pišeš! Nadaljuj, še bom brala. 😉

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice