0
0

Res vam hvala za vse lepe komentarje, ki mi velikoooo pomenijo. HVALA♡
**************************
https://goo.gl/images/27zwzy

“Nisem njihova fenica, kot vsi drugi. Malo mi grejo na živce. Ne vem zakaj, ampak grejo mi precej na živce,” sem povedala in še sama pogledala v daljavo, čeprav sem na sebi čutila njegov začuden in zmeden pogled.
“Torej ti grejo malo precej na živce, ha?” Pogledal me je in se mi nasmehnil. Njegov nasmeh je bil popoln kot tudi njegove poteze obraza, ampak seveda ni bil popoln. Nihče ni.
“Ja tako nekako,” sem rekla in se tudi sama nasmehnila moji čudni izjavi.
“Ampak še vedno ne vem, kje je tu problem.” Umaknil je pogled in ga preusmeril na visoko lipo, ki je stala sredi travnika.
“Na našo šolo pridejo. Imeli bodo avdicijo in izbrali osebo, da bo pela z njimi na koncertu nekje tukaj na okrog,” sem povedala brez zadržkov. Ne vem zakaj, ampak pred njim sem se počutila svobodno in ni me bilo sram, čeprav niti vedela nisem kdo je.
“Še vedno te ne razumem,” je rekel in me zdaj premeril od glave do pet. Bilo mi je nerodno in začela sem hoditi proti mojemu domu. Za menoj sem zaslišala korake. Njegove korake in na obrazu se mi je narisal nasmešek.
“No problem je v tem, da sem Tii na nek način obljubila, da grem na avdicijo …”
“In ti tega nočeš?” me je prekinil. Obrnila sem se in pokimala. “Zakaj pa ne? Nimaš posluha?”
“Ne ni to. Vsi pravijo, da imam lep glas, ampak preprosto nemorem. Nočem,” sem priznala in začela hoditi naprej.
“Ampak poskusiti ni greh,” je rekel in slišala sem, kako pospešuje korake, da bi me dohitel. “Lahko bi ti pomagal.”
“Ti meni?” Bila sem presenečena in obrnila sem se proti njemu.
“Ja, a bi imela kaj proti?”
Odkimala sem.
“Bi imel ti?”
Odkimal je in na obrazu se mi je prikazal nasmešek.
“No, kdaj začneva?” je bil nestrpen.
“Lahko stopiš do mene in se zmeniva,” sem predlagala in upala, da Nika še ne bo domov.
“Danes ne morem, zmenjen sem. Lahko pa jutri,” je rekel in pomežiknil. Zmedeno sem pokimala.
“Kako pa me boš našel?”
“A mi daš svojo telefonsko številko? Lahko ti zvečer spustim sporočilo,” je predlagal in segel v žep po svoj telefon.
“Lahko?” Podal mi je telefon in vtipkala sem svojo številko poleg pa zapisala svoje ime.
Podala sem mu telefon in takoj je pogled usmeril v ekran. Videla sem, kako je iskal, kakšno novo ime. Ko je prišel do K- ja. Sem s prstom tapnila na moje ime.
“Katy? Lepo ime,” je rekel in telefon pospravil nazaj na varno v žep svojih hlač.
“Hvala,” sem rekla in začutila, kako mi kri kar vre v obraz. “No, iti moram. Se slišiva zvečer,” sem rekla in začela pospešeno hoditi.
“Doma sem!” Zaprla sem vrata in stopila v kuhinjo, kjer je že sedel Nik. Jedel je palačinke, ki jih je naredila mama preden je šla delati.
“Mama nama je pustila palačinke,” je povedal Nik. Usedla sem se naproti njega in v roke vzela palačinko.
“In kako je bilo?” sem vprašala in ugriznila v palačinko z Nutello.
“Ah, nič posebnega,” je rekel in pred seboj zamahnil z roko. “In pri tebi?”
“Enako,” sem rekla s polnimi usti.
“Nisi videti preveč srečna,” je rekel in vstal ter v korito nesel svoj krožnik.
“Saj veš; prvi šolski dan je in začelo se je še zadnje leto,” sem rekla in spet ugriznila v palačinko.
“Aha,” je rekel in po stopnicah šel v svojo sobo. Slišala sem, kako je zaprl vrata in se vrgel na posteljo.
Hitro sem si v usta zatlačila še preostanek palačinke in pospravila po mizi. Krožnike sem spravila v stroj ter se po stopnicah zagnala v sobo. Torbo sem položila poleg pisalne mize ter se zleknila na posteljo. Glava mi je mirno počivala na vzglavniku, desna noga mi je bingljala iz postelje, roki pa sta počivali na mojem prsnem košu. Zagledala sem se v prašno bel strop in razmišljala o avdiciji. Bi se prijavila? Imam dovolj dober glas za 1D? Ampak bi me sprejeli takšno kot sem- vključno z mojimi širokimi boki in maščobo na trebuhu?
Prebudil me je pisk telefona, ki je oznanil, da sem dobila sporočilo. Hitro sem ustala ter stekla do pisalne mize, kjer je v šolski torbi ležal telefon.
**************************
Ta del ni ne vem kaj, ampak v naslednjih delih pričakujte malo več napetosti 😉
**************************
Mnenja? Nadaljujem?

0
0

Nadaljuj a se da več delov pisat na dan? Al pa vsaj vsak dan enega? Zelo zanimiva zgodba

0
0

Ja lahko bi, ampak ker so počitnice in ni šole in DN sem se odločila, da ne bom toliko v hiši in bom raje zunaj. Zato pa imam tudi malo časa za napisati nov del, seveda upam, da mi ne zamerite, ker objavlam vsaki drugi dan. 🙂

0
0

Prosim nadaljuj, ker me zelo zanima kaj se bi zgodilo

0
0

Hudo dobro kdaj nadaljujes

Prikazujem 4 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice