0
0

Ime mi je Sydney Lee in danes je moj prvi dan srednje šole. V šolo sem prišla le nekaj minut pred začetkom pouka. Pred veliko stavbo sem videla veliko ostalih učencev. Večina jih je izgledalo kot, da se poznajo že od prej. To mi ni bilo ravno všeč, saj jaz nisem poznala nikogar. Po naravi sem zelo sramežljiva in nisem ravno tiste vrsta oseba, ki pride do vsakogar in reče: “Živjo jaz sem Sydney, bodimo prijatelji!”
Odoravila sem se noter in se prerinila mimo gruč starejših učencev. Kmalu sem prišla do nekakšne terase z mizami. Do mene je prišlo viskoko dekle s črno kito, ki ji je visela čz ramo. Nasmehnila se mi je in rekla: “Hojla. Zelo so mi všeč tvoje obleke. Vidim, da si sama, zato vrjetno ne poznaš nikogar. Ne skrbi, zagotovo boš koga našla!”
Ta punca je bila tisti tip osebe, ki ti sploh ne pusti do besede in samo skos in skos govori. Jaz v bistvu niti nisem vedela kaj naj rečem. Daj no Syd! reci kaj!! Razmišljala sema mpak ona je šla stran. Daj no! Saj sem že bila nova na kakšni šoli in nikogar nisem poznala. To ne bi smelo biti tako težko! Za mano sem zaslišala visok glas: “Hej…si ok? Izgledaš izgubljeno…”. Obrnem se in vidim punco malo manjše rasti z zelo svetlimi lasmi in nasmejanim obrazom. Nekaj moram reči!!
“Ammm….živjo. V bistvu nisem izgubljena.” rečem prvo kar mi pade na misel.
“Si kaj živčna? Jaz sem zelo!! Tako zelo drugače je kot osnovna šola…Zjutraj sem skoraj doživela živčni zlom! Tako zelo sem bila živčna!! Kakorli…razmišljala sem, če bi mogoče bili prijateljici.Jaz sem Emma.” reče.
“Ja itak….bilo bi super. Sicer je ta kraj skupaj ampak dolgo bom potrebovala da se navadim. Ne vem niti kje imam prvo uro….učilnica 22??! Koliko učilnic sploh ima ta šola??”
“Haha. Ne vem. Ampak tam imam prvo uro tudi jaz. Lahko ti pokažem kje je. Za vsak primer sem si prej že vse ogledala. Raje pohitiva. Nočeva biti pozni na prvi dan!”
Sledim ji do učilnice. Na hodniku je zelo veliko učencev in komaj prideva mimo. Končno prideva do učilnice. Ko vstopiva je skoraj cel razred poln.
Najprej sem zagledala punco s skodranimi lasmi v prvi klopi. “Jej! Dobila sem najboljši sedež!” je rekla.
Odtali so samo še štrije prosti sedeži. Dva v prvi vrsti in dva z zadnji. “Pojdiva za-“ začne Emma, ko v učilnico priteče neka punca in zasede enega od zadnjih sedežev. “Če bi jih res hoteli bi morali biti hitrejši. Ne vsedita se sem. Tukaj je Michael.” reče.
Kar naenkrat se mi nekdo zaleti v hrbet. Pogledam nazaj in vidim fanta. Zelo je lep. Ima kratkd tjave lase, ki so nazaj urejeni z gelom. Njegov stil oblačenja je bolj rockovski. Jaz ne rečm nič, samo buljim naj in šele kasneje se začnem zavedati kako neumno je vrjetno to izpadlo…

0
0

Ni slabo

0
0

zanimivo 🙂

Prikazujem 2 rezultata
Tvoj odgovor
Tvoje ime*