0
0

Jaz sem Nathely. Stara sem dvanajst. Ravno so poletne počitnice.(hvala bogu da so, ker bi drugače umrla v tisti šoli) Imam še mlajšega bratca Tomasa ter mami in očija seveda. In še najboljšo prijateljico Katherine. Recimo da se med sabo kar dobro razumemo. No, razen jaz in naš maček Leonardo se ne prav razumeva. (ubistvu je on tisti, ki se noče razumeti z mano) Torej, počitnice so in lahko uživam življenje KOLIKOR hočem. Legla sem na kavč in odprla TV. (nisem lena. Kje pa! Samo nikoli nisem imela ravno časa, da bi si kaj pogledala) “Kaj pa misliš da delaš Nathely?” (In Tomas mi spet teži) “Kaj pa misliš da delam butec? Tv gledam.” Tako pač midva komunicirava. “Zdej bom jaz gledal enkarica. Tako da se umakni.” (Enkarica? Nevem kje se je to domisliv ampak res nimam nobenih enk v šoli. Po pravici mi gre prav dobro) Začela sva se prerivati kar ni prvič. In kot vedno sem “zmagala” jaz. Bil je precej vžaljen, a kdor prvi pride prvi melje. In spet vživam v TVju. “Joj ljubica. Pa ja neboš počitnic zapravila z to napravo kaj?” (super še mami mi bo težila) “Dajmo ustani in se pojdi kaj igrat.” “Igrat?” Sem jo uprašala. “Aja oprosti Nathely. Ti si že prevelika da bi se igrala. Hmmmm pa pojdi raje do Katherine. Velja?” Vredu pokimala sem ji. (čeprav bi raje ostala doma in delala kar jaz želim ampak okej) Poklicala sem Katherine.

Nathely:Živjo Katherine. A bi lahko prišla kaj k tebi danes?

Katherine:O hey. Ja seveda lahko. Kdaj pa? Okoli štirih ti bo prav?

Nathely:Ja seveda super. Se vidiva caw.

Katherine:Caw caw.

Prekinila sem in se preoblekla.

Se nadaljuje…