0
0

Bilo je eno tistih jesenskih juter, ko te veter močno boža po licih. Usedla sem se v šolski avtobus, vsa upehana zaradi iskanja prostega mesta. Noben me ni hotel v bližini, ker sem bila v tem trenutku videti kot kakšen izgubljen psiho.

Oblečena sem bila v znucan pulover, scefrane kavbojke in oguljene gležnarje. Poleg tega so mi lasje štrleli na vse strani, na nosu sem imela mozolj, ustnice so mi popolnoma razpokala, podočnjaki pa so se vlekli čez polovico mojega obraza.
Šolsko torbo sem odvrgla v kot avtobusa in čakala na Madelaine, svojo BFF.

”Hoj, Victoria, izgledaš kot zombi, ki je ravnokar napadel žrtev,” se je zasmejala Mads.

”Nisem pri volji,” sem jo opozorila.

”Prav, plavolaska,” z roko mi je šla skozi zvozlane lase.

”Auuuu!” sem kriknila.

”Vidim, da se nekdo ni počesal,” grdo me je pogledala,”kaj pa najin slog ‘Počesani bestici’?”

”Odpade.” Zagledala sem šolo in se pogreznila vase.

”Prispeli smo, lenuhinji,” bila je Lucy Murphy.

Odrinil sem jo in se odpravila ven.
Avtobus je speljal, ko sem se spomnila, da je šolska torba ostala na njem.

”Torbaaa!” zapodila sem se za avtobusom, ki je izginil v jesensko-zimski megli.

”Kam pa kam,, Relenteenova?” me je zaustavila profesorica O’Leieber.

”Na busu sem pozabila šolsko torbo in … ” sem hitela pripovedovati.

”Briga me, mar ne bi morala biti pri pouku?” me je prekinila.

”Na uri kemije? Ja, seveda!” ubogljivo sem stopila v predverje šole.
O’Leieber je najraje nadlegovala zamudnike in smrklje kot sem jaz.

”Upam, da imaš vse predmete, ki jih potrebuješ, Victoria Relenteen,” je zlobno zamrmrala.

Nič nisem rekla, samo zavila sem levo in se odpravila do učilnice za kemijo.
Ko sem odprla vrata učilnice, sem se srečala s srepim pogledom profesorice in zaskrbljeno Madeleine.

”Oprostite, ker zamujam,” usedla sem se poleg Mads in poškilila, na kateri strani moram odpreti delovni zvezek.

”Tretjič! Tretjič v tem mesecu si zamudila!” se je razburila profesorica.

”Četrtič!” sem jo popravila.

”Saj je vseeno! In kje imaš torbo?” je naprej vrtala vame.

”Pozabila sem jo na avtobusu,” sem odvrnila.

”Kako pa to, da delovni zvezek imaš, pisala in torbe pa ne?” zvedavo me je gledala.

”Delovni zvezek sem pustila pod mizo.”

Prikazujem 0 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice