Odgovorjeno
3
0

Nikoli se nisem zavedala, da se ti lahko življenje spremeni kar čez noč. No skratka zazvonilo je in učiteljica je odprla vrata. Bila je res blesava in smotana in grozna in grda…a sem že rekla blesava? Ampak…na nekaterih ljudeh je pač nekaj in to ima tudi Brandon. Veselo ga je sprejela in ga kot vojačka postavila pred razred in ga prijela za ramena.
“To je vaš novi sošolec, Brandon Jones!” je oznanila in se smehljala. Vsi so ga gledali z navdušenjem, razen jaz seveda. Punce so se začele stegovati čez mize kot, da so slepe in fante to ni nič motilo saj so z zrenjem drug v drugega oznanjali, da bo Brandon igral v njihovi ekipi in v nobeni drugi.
Vse to sem opazovala iz zadnje vrste, ko sem se začela zavedati, da je prazen prostor samo ob meni.
“Kar sedi k Emily.” je rekla in se smehljala naprej. Skoraj sem si spraskala obraz, ko je hodil proti meni in v glavi mi je še vedno odmevala tista poved.
“Žrtvovala bom deset minut, da Brandona kaj izprašate.” je rekla in vsi smo skoraj padli skupaj zaradi njene dobrote.
“A bi hodil z mano?” je bila direktna Kaya in si navijala lase okoli prsta.
“Punco imam!” je hitro planil nazaj.
“Res?” smo dahnili vsi na enkrat.
“Ja poleg mene sedi.” se je pohvalil. To sem malo preslišala saj sem zasanjano grizla svinčnik in razmišljala o punci katero je Brandon osvajal v čakalnici.
“Emily?!” so bili vsi zmedeni.
“Ah dajte no! Saj vsi grizemo svinčnike!” sem se hitro začela zagovarjati.
“Ne, ti si Brandonova punca?!” je zavreščala Kaya.
“Kaj za vra…!” sem bila začudena ampak me je Brandon brcnil.
“Mislim ja!” sem odgovorila v javkanju. Spet nisem bila popolnoma pri sebi. Punce so me jezno pogledale in se obrnile naprej. Sledili so fantje.
“A igraš nogomet?” je spraševal Tom.
“Ja v prejšnji šoli sem bil najboljši.” se je spet hvalil jaz pa sem zavila z očmi.
“Potem moraš igrati z nami!” je zakričal Jackob.
“Ne z nami bo igral!” je nato zakričal Charlie.
“Dobro, dobro, fantje, čas je potekel!” je nato čez vse njih zakričala učiteljica.
“In?” je zašepetal Brandon.
“In kaj?”
“Kako je biti moja punca?”
“Tebi se je popolnoma odpeljalo!” sem zmajala z glavo.
“Saj veš, da bi druge punce ubijale, da bi hodile z mano?”
“Ja, ampak jaz nisem kot tiste druge punce!”
“In kaj bova zdaj?”
“Kaj kaj bova zdaj?”
“Bova hodila ali ne?”
“A me sploh sprašuješ o tem?”
“Prav, to bom razumel kot da.” je rekel in se zaguncal na stolu.
V tistem trenutku sem mu skoraj eno primazala ampak naju je učiteljica opozorila, da naj utihneva.

Najboljši odgovor
0
0

Ful dobro. Pisi dalje!!!

Najboljši odgovor
0
0

ODLIĆNO PLIS NADALJUJ FULL DOBRO

  • gugu
    prosim če nadaljuješ to zgodbo obožujem jo
Najboljši odgovor
0
0

Omg js preprosto obožujem tvojo zgodbo!!!!! Komi čakam na nov del.

0
0

super

0
0

Zakon

Prikazujem 5 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice