Odgovorjeno
0
0

~ Nick Wild ~
Zagledal sem postavo, ki se mi je približevala. Bila je za kako glavo večja od mene. Razdalja med nama se je manjšala. Kar obstal sem na mestu.
»kaj pa ti tu?« je posmehljivo vprašala postava. Takoj sem razločil, da je Ethan.
Brcnil sem v majhen kamenček.
»Spravi se mi spoti.« sem siknil in upal, da ni opazil slike, ki sem jo imel v rokah. Če bi jo, bi bilo konec. Konec.
»Pa kaj še.« je samovšečno rekel in pljunil na tla. »kaj, pa imaš tamle?« pomignil je proti sliki.
»am…nič nič.« sem hitro rekel in se trudil, da bi moj glas zvenel čim bolj umirjeno. A naj sem se še tako trudil, zvenel je čivkajoče, hripavo in prestrašeno. Iztrgal mi jo je iz rok.
»nehaj!« sem kriknil in jo poskusil doseči.
»hm…Isabella…« je zamišljeno rekel.
»nehaj! Vrni mi sliko!« sem zavpil še glasneje, a se ni niti zdrznil, samo počasi in elegantno se je obrnil proti meni in me pogledal v oči. Usta so se mu razlezla v srhljiv nasmeh. Srce se mi je ustavilo.
»mrtva je.« je tiho rekel.
»utihni!« sem še enkrat zavpil in spet zamahnil z roko, da bi mu vzel sliko. Z drugo roko, je samo lahkotno prestregel mojo in me trdno zgrabil za zapestje, ter me potegnil k sebi.
»Isabella je mrtva.« je brezizrazno rekel. To sem vedel. Vedel sem da je. Da je ni več. Da je ne bom NIKOLI več videl. NIKOLI. Nikoli se mi ne bo več nasmehnila. Nikoli ne bom slišal njenega nežnega glasu. NIKOLI. In, če prav sem to vedel, sem se zdrznil. In najraje bi se zjokal.
»mrtva. Isabella je mrtva.« mi je čisto tiho zašepetal v uho. Čutil sem njegovo sapo. Iz oči mi je spolzela solza. In isto je nameravala storiti še ena. A ji nisem pustil. Zaprl sem oči in zmajal z glavo. »živa je. Živa.« sem tiho zašepetal in spet odprl oči. Vedel sem, da to ni res, a vseeno. Ethanov obraz je bil brez izraza.
»ne. Nick. Ni je več. Mrtva je.« je zamišljeno rekel in me gledal. In potem je pogledal stran in za hip se mi je zazdelo, da mu gre na jok. A ne. Na njegovem obrazu so bili še vedno ostanki zlobnega nasmeha.
Iztrgal sem se mu iz prijema, ter ga odrinil, da se je presenečeno opotekel. »Nick. Is je mrtva.«je tiho rekel in sem vedel, da ima prav. In sem vedel, da je ne bom nikoli več videl. In sem vedel…
»Utihni!« sem z očmi polnimi solz zavpil in začel teči.
A Ethan je bil hitrejši. Prijel me je za kapuco, ter me zlobno gledal. V drugi roki je še vedno trdno držal njeno sliko.
»Isa je mrtva! Mrtva…In veš, kdo je kriv?!« je zavpil in me ni nehal gledat. Obupano sem zmajal z glavo in se mu poskusil iztrgati iz prijema. Hotel sem planiti v njen objem, se tam zjokati in jo poljubiti in zaspati tam. Pri njej. V njenem toplem, varnem objemu. Ob poslušanju njenega kot žamet mehkega in nežnega glasu.
»Ti!« je zarjul.
In sem čutil, da so mi oči zalile solze. In sem začel padati. Glava me je tako močno bolela in tako močno mi je razbijalo v njej, da se mi je zdelo, da bo vsak čas počila. In sem čutil, da mi srce razpada. Da bo tudi to počilo. Da razpadam jaz, da razpadam na drobcene delce. In se mi je zameglilo pred očmi, svet je postal ena sama megla in bolečina in nisem videl ničesar drugega, kot mojo Isabello in solze in bolečino in spet Isabello in solze in bolečino in Isabello in solze in solze in…in čisto nič drugega…
—————————————————————————-
Upam, da vam je všeč 🙂

Najboljši odgovor
0
0

Zdaj me pa že pošteno zanima kdo je ta Isabella. Res fuuuuuuuul dobro, komaj čakam nadaljevanje!

  • sladoledek
    Resss fullll hvalaaaaaaaaaa
Najboljši odgovor
0
0

Wawwww, komaj cakam nadaljevanjeee 🙂 ☺️

Najboljši odgovor
0
0

Nadaljuj, super je in zelo zanimivo 😀

Prikazujem 3 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice