0
0

”Ah boy…” sem zamomljal in segel po budilki. Minilo je že pet mesecov od prihoda v novo hišo. Zdaj sem se že navadil na moderni svet in sem začel uporabljati tudi njegove besede. Naprimer: ”Valda, kul, fant, jap, nop,..” Sproti sem se učil. Če česa nisem znal, sem se navadil in naučil.
”Budilka šmentan-aaaa! Kolikokrat sem ti že rekel, da ne nastavljaj ogledala medtem ko spim!” sem požugal Jacku. Nekateri njegovi prijatelji so ga namreč naučili kako dodobra prestrašiti domače. Na Emily mu nikoli ni uspelo, na meni pa vedno. Tako je zjutraj vsak dan prestrelil moj krik.
”Hahha…” se je smejal poleg mene. ”Me boš ENKRAT pustil pri miru?” sem jezno rekel in nataknil copate. Floksi je začel veselo lajati in mahati z repkom saj je pričakoval jutranji sprehod. ”Ne ne bom te.” Se je zarežal Jack in stekel iz sobe še preden bi utegnila mama (tako sem začl klicati teto Ikeo) vprašati zakaj tak vik in krik.
Danes je bila sobota in je sonce žgalo ter pripekalo. Tipično jutro za tipično soboto. Sobote sem se veselil, saj sem se takrat vedno zmenil z Alayo, da skupaj sprehodiva psa. Alaya je bila punca in okoliških hiš. Neverjetno je bila zgodnja, zato sem si vedno budilko nastavil na 5:00.
Mami se zakričal še: ”Bye!” in ”Se vrnem do kosila!” ter stekel po marmonatih stopnicah v klet in nato ven na z jutrom obsijano dvorišče. Floksija sem vrgel na teraso in se še sam povlekel skozi okno. Nisem imel ključa in sem zato moral vedno iti na dvorišče na MALO težji način.
Kmalu sem se že sprehajal po ulici in potiskal roke v žepe.Za mano so se slišali koraki, zato pa sem se obrnil. ”Živjo sosed!” se je zasmejala Alaya. Pokimal sem ji v pozdrav in pobožaj njenega Aka. Tako je dala ime svojemu psu, ona pa je pobožala Floksija. ”Kako si torej?” sem vprašal. ”Dobro. Včeraj smo kupili zlato ribico.” Je odgovorila. ”Ribico?” sem negotovo vprašal. ”Da, ribico.” Je pokimala in pokazala na bližnji gozd: ”Greva noter?” ”Jap, boš čokolado?” sem pokimal in iz žepa povlekel napol stopljeno čokolado.
”Dobra je.” Je pokimala ko sva sedela v senci drevesa in glodala čokolado. Psa sta tekla naokoli in bevskala na veverico, ki sta jo podila.
”Greva še malo na SPREHOD?” sem vprašal in si umil roke v potočku. ”Nočem samo tukaj sedeti.” Sem še dodal. Razumevajoče je pokimala in vstala. V roke mi je porinila Floksijevo vrvico in začela teči proti mostu: ”Zmigaj se no malo!” se je zasmejala nazaj.
V treh urah sem se vrnil nazaj. Mami mi je čestitala za nov odtenek kože in pokazala na ribje palčke: ”Zamujaš na kosilo.” ”Oprosti” sem se opravičil in začel vase basati hrano. Med hranjenjem sem še zamomljal: ”Nama..obvladoš” Po koncu kosila sem se zavlekel v senco svoje hladne sobe in sedel na pisarniški stol. Prižgal sem računalnik in v YouTube vpisal: Game Over.
Ven mi je vrglo nastotine njihovih pesmi. Od-Ubila si del mene, do-Igra za dva. Nekaj časa sem drsel po z miško po njihovih dvanajstih pesmi in na koncu pritisnil na-Ubila si del mene. Po moji zvočno izolirani sobi se je razlegel pevčev glas.
Ubila si del mene,
Ne veš kako boli,
Tvoje besede, vse bile so le laži,..
”Spet Game Over kaj?” se je nasmehnila Emily. Pokimal sem ji in ustavil pesem: ”Kaj želiš?” ”Mi posodiš deset evrov?” je naravnost vprašala. ”To je veliko…zakaj pa rabiš?” sem vprašal in stopil k predalu,ven izvlekel denarnico in poiskal bankovec za deset evrov. ”Za sirotišnico. Svoji prijateljici bom poslala čokolado” je pokazala na velik zavitek čokolade. Pokimal sem in bankovec porinil v njene roke: ”Le vrni mi prav?” ”Ja! Hvala!” se je zahvalila in stekla ven.
Naveličal sem se poslušati Game Overjevih pesmi, zato sem odprl Facebook in videl, da imam pet neodgovorjenih sporočil.
Od Maika, mojega soseda. Napisal je: ”Hej”, ”Stari kje si?”, ”Nekaj nujnega ti čem povedat”, ”Haloo?” in ”Je kdo tule?” Vse to je napisal pred petimi minutami. Morda je še gor. ”Povej. Kaj češ?” sem napisal. Nisem dočakal minuto, ko je Maik napisal: ”Končno si tu.” ”Saj vem no…Povej kaj je tako nujnega!” sem odpisal. ”Si slišal za ene zombije?” sem dobil odgovor. ”Zombije? :)” sem se posmehnil. ”Ja!! No..ne ravno zombiji…” je odpisal. ”Kaj je torej?” se že nekoliko nejevoljno odpisal. Njegov odgovor me je spravil v jezo in hkrati v smeh.

Pokomentirajte!
Lp,
Pilovka 1

0
0

Cool! Kar tako naprej!

Prikazujem 1 rezultat
Tvoj odgovor
Tvoje ime*