0
0

—Elias—
Adian me niti enkrat ni pogledal. Triša, ki se počuti malo krivo ga pa vseeno še zmeraj gleda s takim sovraštvom, da se je kar ustrašiš. Ne razumem, kaj ga je tako močno prizadelo. Da mu nisem povedala? Pa saj mi je on še huje lagal, jaz samo nisem povedala resnice, kar je nekaj čisto drugega. Ne pravim, da sem bila angelček a tudi nič groznega nisem storila. Recimo.
Spustimo se nižje v gozd ob manjši vasici. Potrkamo na vrata hiše z naslovom, ki nam ga je povedala Triša. Vrata nam odpre moški star kakih osemintrideset let z temno rjavimi lasmi in očmi tako temno modrimi, da so skoraj že črne. Ampak kar me straši na njem je to, da se mi zdi zelo znan.

—Alex—
Nekdo potrka na vrata. Nobenih obiskov ne pričakujem zato previdno stopim k vratom in jih odprem. Punca, ki stoji na sredini je videti kakor :“Evelin!“ Dekle ob imenu trzne in zmaje z glavo: „Jaz nisem Eveline…“ A stavek dokonča druga punca: „To je njena hčerka.“ Ko to reče vse tri potegnem v hišo in jim zabrusim: „Astrid je mrtva, na lastne oči sem jo vdel umreti.“ Močno jo stiskam za zapestje in ona zajeclja: „Vi-vi ste volkodlak.“ Takrat se zavem, da sem ji pokazal kremplje: „In kaj boš Vitezinja? Kaj hočete? Pozabil sem, da jo vi kličete Elias. “ dekle me začudeno pogleda, ko jo poimenujem Vitezinja. „Prepoznali ste jo a ne Aleksei…“ „Ne kliči me tako ime mi je Alex.“ „V redu, Alex,“ se popravi „Elias oziroma Astrid, kakor ji vi pravite je to dekle tukaj. Poznali ste Eveline zato bi ji lahko kaj povedali o njej,“ reče zelo previdno. Dekle v kotu strmi v tla: „Pa saj še sama ne verjame v to.“ Elias dvigne pogled in v njenih očeh zaznam Evelinin žalosten pogled.
Kako zelo ji je podobna, razen barva las, ki je za kak odtenek svetlejša. Namignem jim naj se usedejo. Ponudim jim skodelico čaja a jo zavrnejo. „Preden vam karkoli povem mi povej svojo zgodovino Astrid.“ Ob imenu ponovno trzne nato pa začne pripovedovati: „Zame je skrbela teta že od tretjega leta od kakega petega leta. Od otroštva se ne spominjam ničesar, edino kar vem je, da so moja starša bila pustolovca in, da sta na misiji umrla. Teta ni nikoli govorila o njiju.
Učila in trenirala sem prav tako na ulici. Večkrat se mi je zgodilo, da sem skoraj umrla in tudi neki zamaskirani tipi so me lovili, ko se mi je moč razvila. Pred nekaj meseci pa me je Cvet izbral za Izbranko.“

—Elias—
Alex se vrže nazaj in si z roko gre skozi lase, ki so temno rjavi. Zdi se presenečen, kar se mi zdi kar normalna reakcija. Poleg tega pa sploh ne verjamem, da sem res Izgubljena princesa. Ker pa sem slišala že mnogo mitov o volkodlakih in zdaj vem, da niso le miti, mu ne mislim udirati v misli saj so mnogo bolj odporni na moči, kakor bi mislil. Baje je zelo boleče, da se prebiješ v njihove misli. Imajo kakor nek zid zaradi katerega je težje prebiti skoznje, kakor pri moji teti.
„Astrid ali kdor koli že si, kdaj si se rodila?“ me vpraša. „Rodila sem se 26. junija leta 2003. Ampak saj je vseeno. Rok rojstva princese je neznan.“ „Neznan je za neznance. Eveline je rodila 26.junija 2003 prikupno deklico, ki pa jo je skrivala, prvih pet mesecev nihče sploh ni vedel, da ima hčerko, razen jaz. Pokaži mi vrat.“ Začudeno ga pogledam: „Kaj?!“ „Pokaži mi vrat,“ ponovi. Triša mi pomigne naj ga ubogam, Adian pa strmi v tla. Kot nek idiot odcapljam k Alexu in si dvignem lase. „Ti si Astrid in to je zdaj potrjeno,“ reče z mešanico presenečenja in strahu. „Kaj si me prepoznal po mojem vratu?“ „Nekaj takega,“ pokima „Mislim, da nisi še opazila a za ušesom imaš znamenje.“ Vanj buljim kakor tele, ko mi pojasni: „Simbol kraljeve družine v Largiji je krona med dvema angelskima kriloma. In ta simbol imaš za ušesom.“
Vstane in gre nekaj iskati v omaro, met tem pa mu povem: „Ko smo prišli….Zdeli ste se mi nekam znani. Zakaj se skoraj ničesar iz otroštva spomnim?“ Alex se vrne s sliko v roki: „Sicer nimam pojma zakaj se ničesar ne spomniš, poglej.“ V roko mi poda uokvirjeno sliko. Na njej je on iš še ženska z dojenčico modrih očk in oranžkastih las. Ženska, ki jo drži v naročju ima prav takšne oči in za odtenek ali dva temnejše lase. „To sva jaz in mama.“ Pokima: „Ti si Astrid. Aja pa glede imena. Tvoja mati nikoli ni marala imena Elias in zato te je poimenovala Astrid, po bojevnici in zaveznici volkodlakov, vampirjev, prinašalko miru. Ker pa imena ni hotela izdati, ker bi ga vzeli za žaljivega so te v javnosti poimenovali Elias. Ne verjamem, če se spomniš a, ko si bila še majhna sem tvoji mami pomagal skrbeti zate. Bila si prikupno dekletce. Izjemno nadarjena si bila. Bral sem ti pravljice, se igral s tabo a ti verjetno nič ne pomeni.“ debelo pogoltnem: „Spomnim se. Zadnje čase se mi pojavljajo spomini, ki so mi čisto neznani. Čisto sprti z logiko a se spomnim. Vsega, kar si mi povedal. Mislila sem, da si moj oče.“ To povem bolj otožno. „Ne, tvojega očeta nisem poznal dobro…….Kdo sta pa tile dva. Triša stopi naprej in mu poda roko: „jaz sem Triša in ne zamerim vam, da ste mi opraskali zapestje. Pravzaprav je to moja prva izkušnja s volkodlakom in presegli ste vsa moja pričakovanja. Mislila sem, da boste kruti ali, da mi boste odtrgali glavo…“ „Tega ne počnemo,“ jo nejevoljno prekini. Adian stopi naprej: „Adian.“ Alex mu ponudi roko a jo Adian zavrne: „Ne rokujem se s volkodlaki.“
Alex, ki ga izjava ne prizadane preveč pripre oči: „Izrezljan oče.“ Adian prhne: „Vaša vrsta jo je zmrcvarila, niti kosti niste pustili, da bi jo spodobno pokopali.“ Namrščim se, se tale dva poznata?m Alex mu dokaj prijazno odvrne: „Za smrt tvoje matere nisem jaz prav nič kriv, moje kardelo pa tudi. Volkodlaki, ki so ubili tvojo mamo so bili huligani.“ Adian se približa Alexu in mu pljune v obraz: „Bili so predstavniki tvoje vrste.“
Alex mu srdito zabrusi: „Veš, kaj Doriusov sin, nisem te prosil, da prideš sem. Ti si prišel k meni po pomoč in to je moja hiša zato o meni tako ne boš govoril.“ Adian skomigne z rameni: „Prav pa grem,“ in se odpravi ven, jaz pa seveda kakor nek idiot stečem za njim.

Miljonkrat hvala vam, ki berete mojo zgodbo in me spodbujate. Kako se vam zdi? Vesela bi bila kakega komentarja.

Lp Ally

0
0

Zakon

0
0

Sssssssuuuuuuuuuuuuuuuuuuupppppppppeeeeeeeeerrrrrr

0
0

Vsak naslednji del je boljsi od drugegaa 🙂 obvezno nadaljujj

0
0

Vsak naslednji del je boljsi od drugegaa 🙂 obvezno nadaljujj

0
0

res dober!

0
0

Waaaw, tudi volkodlak! Vsec mi je kako se zgodba razpleta, zdaj vemo od kod izvira nasa junakinja. Me prav zanima, kako se bo vse skupaj razpletlo.

Prikazujem 6 rezultatov
Tvoj odgovor
Tvoje ime*
Pokaži nam, da nisi robot - pretipkaj znake s sličice